Jedro

Da bi tožeča stranka kot upnica stečajnega dolžnika ohranila pravni interes, da se ugotovi obstoj njene terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika, s tem pa tudi pravni interes, da pritožbeno sodišče meritorno odloči o njeni pritožbi, bi morala terjatev, ki jo uveljavlja v pravdi, v zakonskem roku treh mesecev od začetka stečajnega postopka prijaviti v stečajnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 131981/2009 z dne 18.9.2009 tudi v preostalem delu in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka); tožeči stranki je naložilo v plačilo 1.043,00 EUR pravdnih stroškov tožene stranke (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila s predlogom pritožbenemu sodišču, da jo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku in toženi stranki naloži v plačilo pravdne stroške tožeče stranke, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožeča stranka do izteka roka za odgovor na pritožbo (27.9.2012) na pritožbo ni odgovorila, zato je sodišče prve stopnje predložilo pritožbo v reševanje pritožbenemu sodišču. Ker je bil nad toženo stranko s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1858/2012 dne 10.9.2012 začet stečajni postopek, je višje sodišče spis vrnilo sodišču prve stopnje, da prekine postopek z dnem začetka stečajnega postopka (sklep IX Pg 4746/2009 z dne 9. november 2012). Prekinjen postopek se je nadaljeval z dnem 16.11.2012 (sklep z dne 4. februar 2013).

4. Pritožba ni dopustna.

5. Pritožbeno sodišče presoja pravilnost sodbe glede na stanje ob izdaji sodbe. Pri tem pa mora obstajati pravni interes pritožnika za pritožbo ves čas pritožbenega postopka. Dejstvo, da se je nad toženo stranko začel stečajni postopek, ima na terjatev upnika, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, določene pravne posledice, ki jih določa ZFPPIPP. Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo (1. odstavek 296. člena ZFPPIPP). Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha (5. odstavek 296. člena ZFPPIPP).

6. Le v primeru, če je pravočasno prijavljena upnikova terjatev prerekana in upnik tudi v roku iz 7. odstavka 301. člena ZFPPIPP predlaga nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka, terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika ne preneha. Pri tem velja domneva, da predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka vsebuje tudi izjavo o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka tako, da uveljavlja samo zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve (4. odstavek 301. člena ZFPPIPP).

7. Ugotovitvena tožba se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi (2. odstavek 181. člena ZPP). Poseben predpis, ki predpisuje pogoje za uveljavitev terjatve v stečajnem postopku z ugotovitveno tožbo je ZFPPIPP.

8. Ker je sodišče prve stopnje odločalo o tožbenem zahtevku tožeče stranke pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, pravnih posledic neprijave terjatve v stečajnem postopku ni moglo upoštevati. Zato zavrnitev tožbenega zahtevka ne temelji na ugotovitvi, da je terjatev tožeče stranke v razmerju do tožene stranke prenehala, pač pa na drugih razlogih. Da bi tožeča stranka kot upnica stečajnega dolžnika ohranila pravni interes, da se ugotovi obstoj njene terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika, s tem pa tudi pravni interes, da pritožbeno sodišče meritorno odloči o njeni pritožbi, bi morala terjatev, ki jo uveljavlja v pravdi, v zakonskem roku treh mesecev od začetka stečajnega postopka prijaviti v stečajnem postopku. Iz javno objavljenih podatkov na spletnih straneh AJPES (Končni seznam preizkušanih terjatev v stečajnem postopku A., d.o.o. - v stečaju) izhaja, da svoje terjatve v stečajnem postopku ni prijavila. Ker pa je posledično njena terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika po izteku trimesečnega roka za prijavo terjatev in še pred odločitvijo pritožbenega sodišča o pritožbi že prenehala (5. odstavek 296. člena ZFPPIPP), je odpadel tudi njen pravni interes za pritožbo. Odločitev sodišča v tej pravdi namreč ne bi imela nobenega vpliva več na možnost upnice, da se v stečajnem postopku njena terjatev poplača. 9. Pritožba je nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo (4. odstavek 343. člena ZPP). Nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka (1. odstavek 343. člena ZPP). Če tega ne stori, jo zavrže sodišče druge stopnje, ki mu je pritožba predložena v reševanje (1. odstavek 346. člena ZPP).

10. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom154. člena ZPP).