Jedro

Ker je bila tožnica s pravnomočno odločbo ministra že imenovana za notarko, in to na istem sedežu, ki je sedaj predmet upravnega spora, nima pravnega interesa za pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče stopnje na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 ugodilo tožničini tožbi, odpravilo odločbo Ministra za pravosodje z dne 14. 11. 2008, in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (1. točka izreka); toženi stranki je naložilo v plačilo stroške tožeče stranke (2. točka izreka). Z navedeno odločbo je Minister za pravosodje imenoval A.A. za notarko na prosto notarsko mestu s sedežem v X. 2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da sta se tožnica in pritožnica (prizadeta stranka) prijavili na razpisano prosto notarsko mesto s sedežem v X., objavljeno v Uradnem listu RS, št. 76/2008 z dne 25. 7. 2008. V razpisnih pogojih je bilo (med drugim) določeno, da mora kandidat podati izjavo, da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata (8. točka prvega odstavka 8. člena Zakona o notariatu – ZN) in da morajo biti iz dokazila o izpolnjevanju pogojev glede prostorov razvidni zemljiškoknjižni podatki, v primeru neskladja med dejanskim in zemljiškoknjižnim stanjem pa tudi vse predhodne listine, iz katerih bo razvidno, da je zadnjo pogodbo podpisala upravičena oseba. Ministrstvo je po pregledu prejetih listin ugotovilo, da prijavljeni kandidati izpolnjujejo razpisne pogoje, kar pomeni, da je tudi za izbrano kandidatko (pritožnico) ugotovilo, da ima opremo in prostore, potrebne in primerne za opravljanje notariata. Sodišče prve stopnje pa ugotavlja, da iz listin, ki so priložene izjavi, to ne izhaja, saj je po zemljiškoknjižnem stanju najemodajalec le solastnik polovice prostorov, glede katerih je pritožnica pridobila najemno pogodbo za poslovni prostor v X. Ker iz določbe prvega odstavka 10.a člena ZN izhaja, da minister opravi izbiro izmed kandidatov, ki izpolnjuje zakonske pogoje za imenovanje, po 10. členu ZN pa je predpisan postopek za nepopolne prijave in za prijave, ki ne izpolnjujejo pogojev, sodišče prve stopnje ugotavlja, da minister za izbiro pritožnice za notarko na prostem notarskem mestu s sedežem v X. ni imel podlage, kar pomeni, da izpodbijana odločba iz navedenega razloga ni zakonita.

3. Pritožnica zoper izpodbijano sodbo vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Trdi, da ima pravni interes za spremembo oziroma razveljavitev izpodbijane sodbe, saj je Minister za pravosodje z odločbo z dne 14. 11. 2008 (ki je predmet tega upravnega spora), za notarko v X. izbral prav njo, ne glede na to, da je bila s strani ministra izbrana za notarko s prostim sedežem v X. (tudi) že z odločbo z dne 18. 9. 2008. Po prepričanju pritožnice ji bo zaradi nezakonite sodbe nastala premoženjska škoda, saj notarskega poklica v prostorih v X., ki jih ima v najemu v ugodnejšem pravnem razmerju in na drugi, zanjo bolj atraktivni lokaciji, kot za prostore v X., s katerimi se je prijavila na razpis za notarsko mesto, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 3/2008 z dne 11. 1. 2008, ne bo mogla opravljati. Poudarja, da je sodišče prve stopnje kot podlago izpodbijane odločbe upoštevalo dejstva, ki jih stranka v tožbi sploh ni zatrjevala, kar je v nasprotju z določili ZUS-1 in ZPP. Sodišče je vezano na zatrjevano dejansko podlago. Ker tožnica dejstva, ki se nanašajo na domnevno neprimernost prostorov za opravljanje notariata, ni zatrjevala, se pritožnica v upravnem sporu sploh ni mogla braniti, še posebej ne, ker sodišče prve stopnje glavne obravnave ni opravilo. Zaradi kršitve razpravnega načela je izpodbijana sodba v nasprotju s 7. členom ZPP in posledično s 6. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako pa je podana bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj pritožnici ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem o vprašanju, ki je bilo podlaga sodne odločbe. Pritožnica Vrhovnemu sodišču predlaga, da spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbo tožnice kot neutemeljeno zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila, tožeča stranka pa v odgovoru na pritožbo oporeka pritožničinemu pravnemu interesu in zatrjevanim procesnim kršitvam. Predlaga zavrženje pritožbe, podrejeno njeno zavrnitev.

5. Pritožbo je treba zavreči. 6. Po presoji Vrhovnega sodišča pritožnica nima pravnega interesa za pritožbo.

7. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka (tudi v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi) izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi (ali pravnemu sredstvu) pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. To ne velja samo za tožnika ampak tudi za ostale stranke v upravnem sporu (16. člen ZUS-1).

8. V obravnavanem prejemu je predmet te sodne presoje odločba Ministra za pravosodje z dne 14. 11. 2008, s katero je ta za notarko na prostem notarskem mestu s sedežem v X. imenoval pritožnico A.A. Vendar pa je bila pritožnica že z odločbo Ministra za pravosodje z dne 18. 9. 2008, imenovana za notarko na prostem notarskem mestu s sedežem v X. Ta odločba je na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča I Up 617/2008 z dne 21. 1. 2009 postala pravnomočna in pritožnica je že vpisana v imenik notarjev. Ker je bila pritožnica že z navedeno pravnomočno odločbo z dne 18. 9. 2008 imenovana za notarko na prostem notarskem mestu s sedežem v X., po presoji Vrhovnega sodišča nima pravnega interesa za vložitev pritožbe v tem upravnem sporu. Pritožnica ima morda dejanski interes za vložitev pritožbe, nikakor pa ne pravnega, saj je že s pravnomočno odločbo z dne 18. 9. 2008 dosegla to, kar bi ji prinesel uspeh s pritožbo v tem upravnem sporu.

9. Pritožnica kot notarka namreč lahko opravlja notarsko službo na kateremkoli naslovu na sedežu, na katerem je bila imenovana za notarko, saj niti ZN niti Pravilnik o poslovanju notarja ne določata nikakršnih omejitev za spremembo naslova sedeža notarske pisarne (seveda pod pogojem, da je tudi nov naslov v kraju-sedežu, kjer je bil notar imenovan z odločbo ministra). V petem odstavku 106. a člena ZN je samo določeno, da sta notar in ministrstvo dolžna notarski zbornici sporočiti vse spremembe podatkov iz drugega odstavka tega člena (med katerimi je v tretji alineji naslov sedeža notarske pisarne) najpozneje v 15. dneh od nastale spremembe. Drugih omejitev oziroma pogojev za spremembo naslova sedeža notarske pisarne ni.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo prizadete stranke zavrglo na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1.