Jedro

Prekinitev postopka do pravnomočne odločitve o veljavnosti pogodbe o preužitku, ki bi se lahko tolmačila kot pogodba o dosmrtnem preživljanju, ni razlog za prekinitev postopka, ker bi se s tem nedopustno opustila dolžna skrbnost učinkovitega varovanja pravic in koristi prvo nasprotnega udeleženca. Zaradi zavarovanja koristi prvo nasprotnega udeleženca je treba v najkrajšem času vzpostaviti stanje, na podlagi katerega bo mogoče učinkovito zavarovati njegove koristi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Predlagatelj A. A., ki je sin prvo nasprotnega udeleženca, je podal predlog, da se prvo nasprotnega udeleženca postavi pod skrbništvo in da se imenuje skrbnik.

2. Prvo nasprotni udeleženec je podal predlog, da se postopek prekine do pravnomočne rešitve pravdne zadeve P 2551/2014, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, v kateri je bila izdana sodba, na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da je nična pogodba o preužitku, ki sta jo sklenila prvo nasprotni udeleženec in njegov sin B. B.1 Prvo nasprotni udeleženec navaja, da bi sodišče v tem postopku lahko pogodbo o preužitku tolmačilo kot pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Če bo odločitev sodišča prve stopnje v pravdnem postopku pravnomočna, bo s tem je odpadel zakonski razlog iz 4. alineje prvega odstavka 241. člena Družinskega zakonika,2 zaradi katerega B. B. ne more biti skrbnik nasprotnega udeleženca. Prvo nasprotni udeleženec je namreč večkrat izrazil željo, da bi zanj skrbel B. B. 3. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za prekinitev postopka, ker odločitev pravdnega sodišča v postopku P 2551/2014 ni predhodno vprašanje v tem postopku.

4. Prvo nasprotni udeleženec vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da predlogu za prekinitev postopka ugodi. Navaja, da je že v pogodbi o preužitku izrazil mnenje, da želi, da zanj skrbi njegov sin B. B. Tudi iz vlog CSD izhaja, da B. B. lepo skrbi za očeta. Ker je B. B. možen potencialni skrbnik prvega nasprotnega udeleženca, je predhodno vprašanje, ali obstojijo ovire, zaradi katerih B. B. ni mogoče postaviti za skrbnika. Ker se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani P 2551/2014-I postopek glede veljavnosti pogodbe o preužitku, je veljavnost te pogodbe predhodno vprašanje za ta nepravdni postopek.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

7. Drugi odstavek 239. člena DZ določa, da je namen skrbništva za odrasle osebe varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje. Namen skrbništva je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter korist posameznikov (tretji odstavek 239. člena DZ).

8. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je glede na citirane zakonske določbe, poglaviten namen postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo varstvo njegovih pravic in koristi ter osebnosti varovanca, katerih poslovna sposobnost je dejansko že okrnjena, formalnopravno pa mu še ni omejena. Odločitev o tem, katera izmed več primernih oseb bo njegov skrbnik, je v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo le drugotnega pomena.

9. Zaradi zavarovanja koristi prvo nasprotnega udeleženca je treba v najkrajšem času vzpostaviti stanje, na podlagi katerega bo mogoče učinkovito zavarovati njegove koristi. Prvo nasprotni udeleženec je izrazil željo, da bi za njega skrbel njegov sin B. B., s katerim je sklenil pogodbo o preužitku. Ta pogodba bo lahko vplivala na izbiro oziroma imenovanje skrbnika. Če gre za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, potem B. B. ne more biti skrbnik prvo nasprotnega udeleženca. Na podlagi 4. alineje prvega odstavka 241. člena DZ skrbnik ne more biti oseba, ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Ali gre za takšno pogodbo, je stvar materialnopravne presoje nepravdnega sodišča, ob predpostavki, če bo predhodno ugotovilo, da je treba prvo nasprotnemu udeležencu postaviti skrbnika in če se bo izkazalo, da je v korist prvo nasprotnega udeleženca, da se za skrbnika imenuje B. B. Želje varovanca, njegovega zakonca in njegovih sorodnikov sodišče upošteva le v primeru, če je imenovanje zakonca ali sorodnika za skrbnika v korist varovanca (prvi odstavek 242. člena in 243. člen DZ).

10. Prekinitev postopka do pravnomočne odločitve o veljavnosti pogodbe o preužitku, ki bi se lahko tolmačila kot pogodba o dosmrtnem preživljanju, ni razlog za prekinitev postopka, ker bi se s tem nedopustno opustila dolžna skrbnost učinkovitega varovanja pravic in koristi prvo nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje bo lahko za potrebe tega postopka presojalo, ali pogodba o preužitku dejansko predstavlja pogodbo o dosmrtnem preživljanju, če se bo predhodno ugotovilo, da bi bilo v korist varovanca, da se kot skrbnik postavi B. B., torej če bodo izpolnjene premise, kot jih določata prvi odstavek 242. in 243. člen DZ.

11. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. alineja prvega odstavka 366 člena ZPP).

1 V tem pravdnem postopku je tožeča stranka žena prvo nasprotnega udeleženca (ki je mati predlagatelja in B. B.). Tožnica s tožbenim zahtevkom zahteva, da se ugotovi ničnost pogodbe o preužitku in da se ugotovi, da nepremičnine, ki so predmet pogodbe o preužitku, predstavljajo skupno premoženje. 2 Ki določa: “Skrbnik ne more biti oseba, ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju.“