Jedro

Ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog tega delovnega mesta na ostale zaposlene pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je tožnica opravljala pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje prodaje in marketinga. Zato je bil podan poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 3. 2013, ki jo je tožena stranka podala tožnici; za ugotovitev, da tožnici ni prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki z 13. 7. 2013 in ji je trajalo vse do vključno 31. 1. 2014; za poziv nazaj na delo, za prijavo v zavarovanje za vpis v matično evidenco Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za čas od vključno 13. 7. 2013 do vključno 31. 1. 2014 za obračun nadomestila plače za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma od 13. 7. 2013 do vključno 31. 1. 2014 v bruto višini 65.376,00 EUR, odvod davkov in prispevkov od navedenih zneskov ter za plačilo neto zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec; za plačilo regresa za letni dopust za leto 2013 v znesku 783,66 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2013, za plačilo odškodnine v višini 4.636,80 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje ter za povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev (točka I izreka). Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (točka II izreka).

2. Zoper takšno sodbo se tožnica pritožuje iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da tožena stranka še naprej izdeluje in prodaja kuhinjsko in kopalniško pohištvo in da prodajo obeh programov pri toženi stranki še naprej v enakem obsegu, kot je to prej počela tožnica, izvaja pri toženi stranki zaposleni A.A.. V času odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici ni bila pripravljena nova sistemizacija delovnih mest. V trenutku odpovedi tako sploh še ni bil podan odpovedni razlog in s tem tudi ne izpolnjeni pogoji, ki jih za odpoved določa 88. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami). Tožnici ni bilo vročeno obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje kot dodatni argument navaja odpoved pogodbe o zaposlitvi B.B., ki pa je bil zaposlen na popolnoma drugem delovnem mestu in ki je odpoved sprejel že po spremenjeni delovnopravni zakonodaji. Tožena stranka je le kratek čas po podani odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaposlovala na prodajnem področju, kar dokazuje, da je bila potreba po prodajnem osebju povečana in ne zmanjšana. Tožnica ima dolgoletne izkušnje z delom v Avstriji, saj ima 7 let avstrijske delovne dobe. V tistem času je tudi imela prijavljeno stalno prebivališče v Avstriji, kar pomeni, da sprememba stalnega prebivališča zanjo tudi v prihodnje ne bi predstavljala ovire. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenemu zahtevku v celoti ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani del prvostopenjske sodbe (tožnica ne more interesa za izpodbijanje odločitve, da tudi tožena stranka sama krije svoje stroške postopka) preizkusilo v mejah razloga, ki je naveden v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče je pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva, ta pa so predvsem naslednja: - tožnica je bila na podlagi pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu vodje prodaje in marketinga; - tožena stranka je na kolegiju dne 12. 3. 2013, po predstavnikih lastnikov C.C. in D.D. naložila vodstvu, da ukine delovno mesto vodje prodaje in marketinga, dela in naloge tega delovnega mesta pa se združijo z nalogami vodje prodaje pohištva; - za realizacijo te naloge je bil zadolžen prokurist E.E., ki je bil pooblaščen da od 1. 3. 2013 do imenovanja novega direktorja družbe F. d.o.o. zastopa in prestavlja družbo; - tožena stranka je 26. 3. 2013 tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga; - tožena stranka je preverila možnost zaposlitve tožnice pod spremenjenimi pogoji, vendar je ugotovila, da te možnosti ni in da dokvalifikacija za drugo delo ni mogoča, ker zanjo ni potrebe, saj so vsa delovna mesta zasedena; - delo, ki ga opravlja tožnica se je porazdelilo med druge delavce in sicer G.G. in A.A..

6. Za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi sploh ni pomembno, ali je v času odpovedi tožena stranka že pripravila novo sistemizacijo. Dejstvo je, da je tožena stranka spremenila organizacijo dela tako, da je tožničino delovno mesto ukinila in delo tega delovnega mesta razdelila med ostale že zaposlene delavce pri toženi stranki. Navedeno je razvidno tudi iz prepisa zapisnika kolegija z dne 12. 3. 2013 (priloga B10). Vrhovno sodišče RS je že večkrat zavzelo stališče, da formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi zaradi spremenjene organizacije dela, ki jo delodajalec izvede tako, da naloge nekega delovnega mesta razporedi med druge zaposlene (sodba VIII Ips 86/2012 z dne 4. 2. 2013). Zaradi navedenega niti ni bistveno, kdaj je tožena stranka, če sploh je, formalno spremenila akt o sistemizaciji.

7. Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi ni nezakonita zgolj zaradi tega, ker toženo stranko o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni pisno obvestila tožnice. Res je sicer, da 4. odstavek 83. člena ZDR določa, da mora delodajalec o nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga pisno obvestiti delavca. Vrhovno sodišče RS je že večkrat zavzelo stališče, da odsotnost takšnega obvestila sama po sebi še ne pomeni nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (sodba VIII Ips 41/2011 z dne 21. 5. 2012). Dolžnost predhodnega obveščanja delavca je povezana predvsem z vlogo sindikata v postopku pred odpovedjo. Sindikat nameravani odpovedi iz poslovnega razloga lahko nasprotuje, vendar pa tega nasprotovanja delodajalec ni dolžan upoštevati. Tožnica niti ni zatrjevala, da je bila članica sindikata, zato odsotnost obvestila pred odpovedjo ne more predstavljati kršitve, ki bi utemeljevala nezakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

8. Pritožba ima sicer prav, ko opozarja, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi B.B. podana že v času, ko je veljal nov Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 21/2011). Vendar pa se je sodišče prve stopnje na odpoved B.B. sklicevalo le v toliko, da je opozorilo, da tožnica ni bila edina, ki ji je bila dana odpoved iz poslovnih razlogov. Seveda pa navedena okoliščina sploh ni odločilna v tem sporu.

9. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da obvestilo o dveh prostih delovnih mestih komercialistov za področje Avstrije in Nemčije (priloga B14) dokazuje, da je tožena stranka imela možnost, da tožnici ponudi zaposlitev pod spremenjenimi pogoji. Navedeno obvestilo je bilo dano 29. 4. 2013, kar je mesec dni po podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici. Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da je takrat že veljal novi ZDR-1, ki ni več predvideval obveznosti delodajalca, da presežnemu delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, če delavca hoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih. Predvsem pa je bistveno, da na zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne morejo vplivati spremenjene okoliščine do katerih je prišlo po odpovedi. Razen tega sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da tožnica ni izpolnjevala pogoja iz objave, saj je bilo v njej navedeno, da se od kandidatov pričakuje, da imajo prijavljeno stalno bivališče v Avstriji oziroma Nemčiji. Tožnica je bila v tistem času stalno prijavljena v Sloveniji.

10. Na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je podan poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR. Ta določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca med drugim tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov. Ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog tega delovnega mesta na ostale zaposlene prav gotovo pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je tožnica opravljala pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje prodaje in marketinga.

11. Tožena stranka je izpolnila tudi obveznost iz 3. odstavka 88. člena ZDR, ki delodajalcu nalaga, da v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveri, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalificirati za drugo delo.

12. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.