Jedro

Ker je podan dejanski procesni stan iz 118. člena ZPP, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe na temelju 120. člena ZPP zakonito zavržen.

Prvostopenjsko socialno sodišče nima informacijskega sistema za vlaganje vlog v elektronski obliki v skladu s Pravilnikom o elektronskem poslovanju v civilnih in sodnih postopkih. Za socialne spore torej ni sistemske opreme, ki bi omogočala vlaganje vlog po elektronski poti na način, da bi bila takšna vloga izenačena pisni vlogi z lastnoročnim podpisom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije stroške pritožbe sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi s pritožbo zoper sodbo in sklep (I tč. izreka), zavrglo pritožbo zoper sodbo in sklep (II. tč. izreka) in zavrglo tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z odsotnostjo z naroka 20. 2. 2019 (III. tč. izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na razveljavitev in vrnitev v novo postopanje oziroma spremembo v smeri ugoditve predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ter povrnitev poštnih in potnih stroškov.

Sklep je nezakonit, neustaven in protispisen. Podane so kršitve ustavnih pravic, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP)1 ter Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah.2 Predlog za vrnitev v prejšnje stanje in pritožba sta pravočasna ter popolna. Sodnica je nestrokovna in nevestna. V sklepu so podle, zavržne in prostispisne laži, ki jo žalijo. V nasprotju s 109. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)3 je bilo predlagano njeno kaznovanje. Pritožba in predlog za vrnitev v prejšnje stanje sta podpisana z elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, kar je skladno s 105.b členom ZPP. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, elektronsko vložen 21. 5. 2019, je pravočasen. Rok za vložitev predloga se šteje šele od drugega naslednjega dneva po dnevu prenehanja vzroka za zamudo, torej od 6. 5. 2019 dalje. Zdravniško potrdilo je izdano le za delovne dni, ne pa tudi sobote in nedelje, ko sodišče ne posluje. Zaključek, da je vzrok za zamudo prenehal 3. 5. 2019 je zmoten, saj je v petek 3. 5. 2019 še obstajal opravičen razlog za zamudo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu s 366. členom ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je celotni izpodbijani sklep izdan na pravilno ugotovljeno procesno stanje, da ni kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti s pritožbo zatrjevanih.

K pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za pritožbo zoper sodbo in sklep (I. tč. izreka)

5. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za pritožbo zoper sodbo in sklep je kot prepozen zakonito zavržen.

6. Institut restitutio in integrum je urejen v 116. do 120. členu ZPP. Stranki, ki je iz upravičenih razlogov zamudila narok oziroma rok za procesno dejanje, in s tem tudi pravico opraviti to dejanje, omogoča, da ji sodišče dovoli dejanje opraviti pozneje. Na predlog stranke sodišče lahko dovoli vrnitev v prejšnje stanje, vendar le pod pogojem, da so izpolnjene vse predpisane predpostavke, vključno s pravočasnostjo. Po 2. odstavku 117. člena ZPP mora stranka predlog vložiti v 15-ih dneh od dneva, ko preneha vzrok, zaradi katerega je zamudila narok ali rok, če je za zamudo izvedela pozneje pa od dneva, ko je zanjo izvedela. Vrnitev v prejšnje stanje ni dopustno, če je bil zamujen rok za predlog, da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, ali če je bil zamujen narok, določen za vrnitev v prejšnje stanje (118. člen ZPP). Nedovoljen ali prepozen predlog s sklepom zavrže predsednik senata (1. odstavek 120. člena ZPP). Prav takšno dejansko procesno stanje, ko je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen prepozno, je podano tudi v predmetni zadevi, kot pravilno zaključuje že sodišče prve stopnje.

7. Sodišče prve stopnje je 20. 2. 2019 izdalo sodbo in sklep, ki sta bila tožnici vročena 22. 3. 2019.4 Po elektronski pošti je 21. 5. 2019 vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za pritožbo skupaj s pritožbo zoper sodbo in sklep, ki ju je sodišče prve stopnje prejelo 22. 5. 2019. Po zdravniških potrdilih je bila zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni nezmožna za procesna dejanja pred sodiščem. Zadnje zdravniško potrdilo5 je bilo izdano za obdobje od 23. 4. do 3. 5. 2019, iz njega pa določno izhaja, da je bila tožnica nezmožna za procesna dejanja pred sodiščem do vključno 3. 5. 2019. Čeprav je bila naslednji dan, torej 4. 5. 2019 sobota, to na zmožnost za procesna dejanja niti na začetek teka roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje nima nobenega vpliva, kot zmotno meni pritožnica. Vzrok za zamujen rok za pritožbo je nedvomno prenehal 3. 5. 2019. Posledično je 15-dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začel teči prvi naslednji dan, torej 4. 5. 2019 in se je glede na 4. odstavek 111. člena ZPP, ker je bil 15 dan sobota, iztekel v ponedeljek 20. 5. 2019. Elektronski predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vložen 21. 5. 2019 je vložen po izteku roka za vrnitev v prejšnje stanje in je prepozen.

8. Ker je podan dejanski procesni stan iz 118. člena ZPP, je s I. točko izpodbijanega sklepa predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe na temelju 120. člena ZPP zakonito zavržen. Iz istih dejanskih in pravnih razlogov pritožba v tem delu ne more biti uspešna.

K pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe zoper sodbo in sklep (II. tč. izreka)

9. Ker tožnica do izteka zakonskega roka za pritožbo zoper sodbo in sklep z dne 20. 2. 2019 pritožbe nedvomno ni vložila, predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe zoper sodbo in sklep pa je zakonito zavržen, je posledično tudi pritožba zoper sodbo in sklep z II. točko izreka izpodbijanega sklepa zakonito zavržena že zato, ker je prepozna.

10. Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, je namreč dopustna pritožba v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni določen drug rok (1. odstavek 333. člena ZPP). Stranke se smejo zoper sklep pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok (2. odstavek 363. člena ZPP). Pritožba je prepozna, če je bila vložena po preteku zakonskega roka. Predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka zavrže med drugim tudi prepozno pritožbo (343. člen ZPP). Ker je bila pritožba zoper sodno odločbo z dne 20. 2. 2019 vložena šele 21. 5. 2019 oziroma jo je sodišče prejelo 22. 5. 2019 skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, je prepozna.

11. Pritožba nadalje ni niti popolna, saj ni podpisana na način, ki bi bil enakovreden lastnoročnemu podpisu, kot to določa ZPP.

Po 1. odstavku 105.b člena ZPP je vloga pisna vloga, bodisi v fizični ali elektronski obliki. Vloga v elektronski obliki se vloži tako, da se vloži v informacijski sistem sodstva, ki vložniku samodejno potrdi prejem vloge (4. odstavek). Pristojni organ za sodišča vzpostavi in vzdržuje informacijski sistem e-sodstvo (6. odstavek). Na podlagi 7. odstavka 105.b člena ZPP je bil sprejet Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih in sodnih postopkih (Pravilnik; Ur. l. RS, št. 49/2017), ki podrobneje predpisuje organizacijo in delovanje informacijskega sistema e-sodstva; pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki po elektronski poti; obliko zapisa vloge v elektronski obliki; kaj je varna elektronska pot; pogoje za pridobitev dovoljenja za varno elektronsko vročanje, itd.. 20. člen Pravilnika ureja uporabo portala e-sodstvo, ki mora biti zasnovano tako, da uporabnik ob vstopu na portal izbere uporabniško skupino in izvede postopek prijave v izbrani uporabniški skupini. Po uspešno izvedeni prijavi za izbrano uporabniško skupino se prikažejo e-postopki, v katerih so uporabniki izbrane uporabniške skupine upravičeni opravljati e-opravila. Potem, ko uporabnik izbere posamezno vrsto ali skupino civilnih sodnih postopkov, se prikažejo e-opravila, ki jih je uporabnik upravičen opravljati v izbranem e-postopku. Vložitve elektronske vloge preko portala e-sodstvo je nadalje predpisana v 21. členu Pravilnika.

Vendar prvostopenjsko socialno sodišče nima informacijskega sistema za vlaganje vlog v elektronski obliki v skladu s citiranim Pravilnikom. Za socialne spore torej ni sistemske opreme, ki bi omogočala vlaganje vlog po elektronski poti na način, da bi bila takšna vloga izenačena pisni vlogi z lastnoročnim podpisom.

12. Iz navedenih razlogov obravnavana pritožba ne izpolnjuje pogojev, določenih v ZPP in Pravilniku. Nima elektronskega podpisa, potrjenega s kvalificiranim potrdilom, ki bi ob nevzpostavljenem informacijskem sistemu bil enakovreden lastnoročnemu podpisu, zato ni popolna. Sodišče prve stopnje jo je tudi iz tega razloga na podlagi 1. odstavka 343. člena ZPP zakonito zavrglo, zato pritožbene navedbe niti v tej smeri niso utemeljene.

K pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka (III. tč. izreka)

13. Z izpodbijano III. točko izreka sklepa je zakonito zavržen tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka, ki je bil 20. 2. 2019 izveden v tožničini odsotnosti. Predlog vložen 23. 5. 2019 je nedvomno prepozen.

14. Povsem enak predlog datiran z dne 7. 3. 2019 ter vložen 8. 3. 2019 za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka 20. 2. 2019 in istega vzroka za zamudo, je kot prepozen že pravnomočno zavržen.6 Vložen je bil po preteku 15-ih dni od zamujene udeležbe na glavni obravnavi, izvedeni 20. 2. 2019. Še kasnejši in zaradi istega vzroka ponovno vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje ne more biti pravočasen, zato tožničina pritožba niti v tem delu ni utemeljena.

Odločitev pritožbenega sodišča in stroški pritožbenega postopka

15. Na podlagi vsega predhodno navedenega je potrebno v skladu z 2. točko 1. odstavka 365. člena ZPP tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrniti ter potrditi izpodbijane procesne odločitve sodišča prve stopnje. Tožničinih ostalih navedb, ki za pritožbeno rešitev zadeve niso odločilne, sodišče glede na 1. odstavek 360. člena ZPP ni posebej presojalo. To velja zlasti za povsem pavšalno zatrjevane kršitve ustave in mednarodnih konvencij, ki jih v okoliščinah konkretnega primera tudi sicer ni mogoče uspešno zatrjevati.

16. Ob takšnem pritožbenem izidu je na temelju 165. člena v zvezi z 154. členom ZPP potrebno odločiti, da tožnica nosi sama svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS MP, št.7-41/1994 (RS 33/1994). 2 Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov št. 2200 A (XXI) z dne 16. 12. 1966. 3 Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 4 Podpisana vročilnica, pripeta k list. št. 119 sodnega spisa. 5 Priloga A/25 sodnega spisa. 6 Sklep opr št. I Ps 380/2017 z dne 12. 3. 2019, potrjen s sklepom opr. št. Psp 139/2019 z dne 13. 6. 2019.