Jedro

Sodišče prve stopnje je postopek v obravnavani zadevi prekinilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, ker je ugotovilo, da pravnomočna odločitev v zadevi, v kateri je tožnik zahteval plačilo odškodnine za nematerialno in materialno škodo (vključno z rento) iz naslova poklicne bolezni, predstavlja predhodno vprašanje v predmetni zadevi. Postopek je prekinilo zato, ker je bila zoper pravnomočno sodbo pritožbenega sodišča v navedeni zadevi vložena revizija, sodišče pa se je odločilo počakati na odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije glede predhodnega vprašanja. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je napačna. Institut pravnomočnosti sodbe v navedenem postopku veže tudi sodišče, zato ni pogojev za prekinitev postopka za čas po pravnomočnosti sodbe do odločitve o vloženi reviziji. V obravnavanem primeru torej ni bilo pogojev za prekinitev postopka, saj je bil sklep o prekinitvi sprejet po pravnomočnosti sodbe pritožbenega sodišča v zadevi, ki naj bi predstavljala predhodno vprašanje, v zvezi s katero je bila vložena revizija na Vrhovno sodišče RS. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Sodišče prve stopnje niti ni obrazložilo svoje presoje glede predhodnega vprašanja oziroma ni navedlo razlogov, zaradi katerih je štelo, da zadeva, v kateri je tožnik zahteval plačilo odškodnine za nematerialno in materialno škodo (vključno z rento) iz naslova poklicne bolezni, prestavlja predhodno vprašanje v obravnavanem individualnem delovnem sporu, v katerem tožnik od istih toženih strank zahteva plačilo odškodnine zaradi škode, ki naj bi mu nastala v obliki prikrajšanja med invalidsko pokojnino, ki jo prejema, ter invalidsko pokojnino, do katere bi bil upravičen, če bi mu delodajalec plačeval višje prispevke od plače, ki jo je dejansko prejemal, namesto prispevkov po najnižji prispevni stopnji.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek z dnem 15. 2. 2016. 2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik po svojem pooblaščencu zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in Delovnemu sodišču v Kopru naloži, da nadaljuje s postopkom, ne da bi čakalo na odločitev revizijskega sodišča v zadevi Pd 280/2014. Z izpodbijanim sklepom je Delovno sodišče v Kopru sklenilo, da se z dnem 15. 2. 2016 prekine postopek.

Iz obrazložitve izhaja, da naj bi pravnomočna odločitev v zadevi Delovnega sodišča v Kopru, opr. št. Pd 280/2014 predstavljala predhodno vprašanje v predmetni zadevi.

Ker je bila zoper pravnomočno sodbo vložena revizija na Vrhovno sodišče RS, se je sodišče odločilo, da bo počakalo na odločitev VS RS glede predhodnega vprašanja in nadaljevalo z obravnavo v predmetnem postopku, ko bo znana odločitev v zvezi z revizijo oziroma ne bo več razlogov, da bi se na odločitev čakalo. Takšna odločitev sodišča je nepravilna in nezakonita. Sodišče samo je navedlo, da je bila v postopku, ki se vodi pred naslovnim sodiščem pod opr. št. Pd 280/2014, že izdana pravnomočna sodba. Institut pravnomočnosti je tisti, ki veže tudi sodišče, v kolikor meni, da ta odločitev predstavlja predhodno vprašanje. Čakanje na odločitev revizijskega sodišča pomeni zgolj zavlačevanje sodnega postopka in je v nasprotju z načelom hitrosti in ekonomičnosti. Tožeči stranki vsak dan nastaja nova škoda in ji grozi, da bo njena terjatev oteženo izvršljiva.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami – ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, ugotovilo pa je, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne pravne presoje sprejelo napačno odločitev o prekinitvi postopka.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje postopek v obravnavani zadevi prekinilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, ker je ugotovilo, da pravnomočna odločitev v zadevi Delovnega sodišča v Kopru opr. št. Pd 280/2014 (prej Pd 251/2012) predstavlja predhodno vprašanje v predmetni zadevi. Postopek je prekinilo zato, ker je bila zoper pravnomočno sodbo pritožbenega sodišča v navedeni zadevi (Pd 280/2014) vložena revizija, sodišče pa se je odločilo počakati na odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije glede predhodnega vprašanja.

6. Skladno z določbo prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanje. Po določbi prvega odstavka 13. člena ZPP gre za predhodno vprašanje takrat, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojni organ. Po določbi 2. odstavka 208. člena ZPP se postopek, prekinjen iz razlogov, ki so navedeni v 1. točki prvega odstavka in v drugem odstavku 206. člena tega zakona, nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.

Pritožba pravilno opozarja, da institut pravnomočnosti sodbe v postopku, ki se vodi pod opr. št. Pd 280/2014, veže tudi sodišče, zato ni pogojev za prekinitev postopka za čas po pravnomočnosti sodbe do odločitve o vloženi reviziji. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožbe, da v obravnavanem primeru ni bilo pogojev za prekinitev postopka zaradi pravdne zadeve opr. št. Pd 280/2014 za čas po pravnomočnosti sodbe do odločitve o vloženi reviziji zoper pravnomočno sodbo pritožbenega sodišča. Takšno stališče je bilo že zavzeto v podobnih primerih v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS. V odločbi opr. št. II Ips 392/1996 je med drugim zapisano, da v primeru, ko je bilo o predhodnem vprašanju že odločeno v času glavne obravnave v pravdi s pravnomočno odločbo, sploh ni bilo več pogojev za prekinitev postopka, zato pa tudi ni bilo zakonskih pogojev, da bi sodišče čakalo na izid postopka, ki teče na podlagi izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločbo, ki je zajela predhodno vprašanje.

7. V obravnavanem primeru torej ni bilo pogojev za prekinitev postopka v skladu s 1. točko 1. odstavka 205. člena ZPP, saj je bil sklep o prekinitvi sprejet po pravnomočnosti sodbe pritožbenega sodišča v zadevi, ki naj bi predstavljala predhodno vprašanje (sodba in sklep VDSS, opr. št. Pdp 23/2014 z dne 11. 12. 2014), v zvezi s katero je bila dne 2. 2. 2015 vložena revizija na Vrhovno sodišče RS.

8. Poleg tega pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje niti ni obrazložilo svoje presoje glede predhodnega vprašanja oziroma sploh ni navedlo razlogov, zaradi katerih je štelo, da navedena zadeva (opr. št. Pd 251/2012 oz. sedaj Pd 280/2014), v kateri je tožnik zahteval plačilo odškodnine za nematerialno in materialno škodo (vključno z rento) iz naslova poklicne bolezni, prestavlja predhodno vprašanje v obravnavanem individualnem delovnem sporu, v katerem tožnik od istih toženih strank zahteva plačilo odškodnine zaradi škode, ki naj bi mu nastala v obliki prikrajšanja med invalidsko pokojnino, ki jo prejema, ter invalidsko pokojnino, do katere bi bil upravičen, če bi mu delodajalec plačeval višje prispevke od plače, ki jo je dejansko prejemal, namesto prispevkov po najnižji prispevni stopnji.

9. Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi oziroma razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, podani, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter v skladu s 3. točko 365. člena ZPP razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.