Jedro

Glede na pretekla ravnanja nasprotnega udeleženca (izrečena mu je bila pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini) je po oceni pritožbenega sodišča pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da potekajo stiki med dečkom in njegovim očetom začasno pod nadzorom. Zaradi dečkove starosti in navezanosti na mater je prav, da predlagateljica vrši nadzor nad vsebino njunega pogovora in lahko prepreči morebitne grožnje in pogovor z neprimerno vsebino. Nasprotni udeleženec pa ima priložnost, da svoje navedbe o tem, da se bo vzdržal neprimernega ravnanja, tudi uresniči in z izpodbijanim sklepom določene stike tudi izvrši.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca in spremenilo izrek sklepa začasne odredbe s 26. 7. 2018, s katero je določilo stike med mladoletnim A. ter nasprotnim udeležencem tako, da med njima potekajo telefonski stiki vsako drugo nedeljo, ko oče med 9.00 in 10.00 ure pokliče sina na predlagateljičin telefon preko zvočnika, ob njeni navzočnosti (I. točka izreka). V preostalem delu je sodišče ugovor nasprotnega udeleženca zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, podrejeno pa, da pritožbeno sodišče opravi pritožbeno obravnavo in o zadevi odloči. Navaja, da je nesprejemljivo, da lahko kliče sina le na telefon nasprotne stranke, saj ima sin lastni telefon. Časovni obseg stikov je preozek, meni, da bi morali biti stiki določeni v večjem obsegu, saj ga sin potrebuje. Predlaga, da se mu določijo stiki trikrat med tednom ter enkrat med vikendom. Predlaga tudi, da ga lahko sin obiskuje v zaporu, skupaj s hčerkama B. in C., ki ga prav tako obiskujeta. Meni, da mu v družbi sester ne bi bilo neugodno, oni dve pa bi lahko nadzirali pogovor. Sta polnoletni in A. ožji sorodnici.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom s 26. 7. 2018 začasno odvzelo stike med D. A., rojeno ... 2003, in A. A., rojenim ... 2011, in nasprotnim udeležencem, njunim očetom. Z izpodbijanim sklepom pa je delno ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca in določilo stike med njim in sinom A. vsako drugo nedeljo med 9.00 in 10.00 uro, ko nasprotni udeleženec pokliče na telefon predlagateljice ob njeni navzočnosti preko zvočnika njenega telefona. Pritožnik meni, da so tako določeni stiki preozki, da niso v korist otroka, da stiki ne bi smeli biti pod nadzorom matere in da bi ga sin lahko obiskoval v zaporu.

6. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. Stiki se zagotavljajo predvsem v otrokovo korist (106. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; v nadaljevanju ZZZDR). V skladu s petim odstavkom istega člena lahko sodišče pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi, pri čemer stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.

7. Niz dokazov1 potrjuje obstoj pogojev, ki govorijo o tem, da stiki mladoletnega A. in mladoletne D. z njunim očetom, nasprotnim udeležencem, niso v njuno korist, zaradi česar je prvostopenjsko sodišče ob ugotovitvi ogroženosti otrok utemeljeno odvzelo stike nasprotnemu udeležencu s A. in D. Da so stiki med nasprotnim udeležencem ter A. in D. za otroka škodljivi, izhaja tudi iz mnenja Centra za socialno delo z 19. 7. 2018, ki se v spisu nahaja na list. št. 23 in 24 in v katerem CSD predlaga, da se stiki začasno prekinejo.

8. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče delno ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca, saj je ugotovilo, da A. očeta pogreša in ocenilo, da si A. stikov z očetom vendarle želi. Po odvzemu stikov in odhodu nasprotnega udeleženca v pripor, je A. spraševal predlagateljico o tem, kaj se dogaja z očetom in koliko časa bo odsoten. Zato je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da A. očeta vendarle pogreša in za zagotovitev največje koristi otroka odločilo, da stiki med nasprotnim udeležencem in mladoletnim sinom začasno potekajo pod nadzorom, in sicer preko predlagateljičinega telefona ob njeni navzočnosti. Predlagateljica lahko tako pogovor nadzira in ga prekine, če pride do pogovora z neprimerno vsebino oziroma do morebitnih groženj.

9. Nasprotni udeleženec v pritožbi odločitev prvostopenjskega sodišča neutemeljeno izpodbija in predlaga razširitev stikov tako, da bi lahko sina poklical na njegov telefon, brez nadzora predlagateljice, sin pa naj bi ga obiskoval trikrat tedensko in preko vikendov. Zavezuje se tudi, da se bo vzdržal "pogrevanja preteklosti".

10. Glede na pretekla ravnanja nasprotnega udeleženca je po oceni pritožbenega sodišča pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da potekajo stiki med dečkom in njegovim očetom začasno pod nadzorom. Zaradi dečkove starosti in navezanosti na mater je prav, da predlagateljica vrši nadzor nad vsebino njunega pogovora in lahko prepreči morebitne grožnje in pogovor z neprimerno vsebino. Nasprotni udeleženec pa ima priložnost, da svoje navedbe o tem, da se bo vzdržal neprimernega ravnanja, tudi uresniči in z izpodbijanim sklepom določene stike tudi izvrši. Iz odgovora na pritožbo nasprotne predlagateljice namreč izhaja, da nasprotni udeleženec ni poklical sina še nikoli, odkar so bili stiki določeni, deček pa si tako določenih stikov želi.

11. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani in prav tako niso podani pritožbeni razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo treba zato zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

1 Nasprotnemu udeležencu je bila v zadevi III K .../2017 izrečena pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom, ker je v družinski skupnosti z drugim grdo ravnal, ga pretepal in tudi drugače boleče in ponižujoče ravnal, da je z grožnjo z neposrednim napadom na telo omejeval svobodo gibanja ter ga tudi drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravljal v skupnosti v podrejen položaj, s tem, da je v obdobju od novembra 2008 do 7. 10. 2017 v stanovanju na naslovu ... s svojo soprogo E. in njunimi otroci B., C., D. in A. večkrat grdo ravnal, jih poniževal, žalil in ustrahoval. Izrečena mu je bila tudi prepoved približevanja objektu na naslovu ..., na naslovu ..., na razdaljo manjšo od 100 metrov za čas trajanja preizkusne dobe štirih let. V zadevi z opr. št. IV K .../2018 pa je bila nasprotnemu udeležencu izrečena zaporna kazen dveh let in šestih mesecev, ker je drugega z grožnjo z neposrednim napadom na življenje in telo preganjal, ob tem pa tudi spravljal v podrejen položaj. Predlagateljica je izpovedala, da je nasprotni udeleženec ob zadnjem stiku 25. 6. 2018 otrokoma C. in A. grozil, da bo predlagateljico ubil, da bo šel A. v rejništvo, saj bo ostal brez mamice, ker ji bo odsekal glavo, zaradi česar je prišel A. s stika ves objokan, čudno se je obnašal, predvsem ponoči, zbujal se je, jokal in imel nočne more.