Jedro

Roki v stečajnem postopku so prekluzivni, kar pomeni, da stranka, ki svoje pravice ne uveljavi v predpisanih zakonskih rokih, te pravice izgubi. Cilj omejitve iz tretjega odstavka 63. člena v povezavi z drugim in tretjim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je v zasledovanju učinkovitosti stečajnega postopka in sodnega varstva upnikov. Tak cilj je po prepričanju pritožbenega sodišča vsebinsko povezan z varstvom upnikove človekove pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave, zlasti v njenem vidiku sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zato je tudi ustavno dopusten.

Če je upnik prijavil svojo terjatev, se je upraviteljica o njej v okviru osnovnega seznama preizkušenih terjatev morala izreči. Poleg tega upraviteljica tudi nima možnosti, da bi prijavljeno terjatev kar izločila iz preizkusa, saj predstavlja prijava terjatve zahtevek upnika za plačilo njegove terjatve v stečajnem postopku.

Upnik ne trdi, da je njegova terjatev prenehala na podlagi pobota, temveč prav nasprotno, da njegova terjatev še vedno obstoji (zato jo je tudi prijavil v tem postopku osebnega stečaja). Ker pa v stečajnem postopku ni mogoče odločati o obstoju ali neobstoju terjatve, temveč je temu namenjen pravdni postopek, bi upraviteljica oziroma drugi upniki, če so menili, da je prišlo do pobota zaradi začetka stečajnega postopka, to morali pravočasno ugovarjati preko prerekanja te terjatve in ločitvene pravice. Sklicevanje na to, da tega dejstva niso vedeli oziroma niso mogli vedeti, tega ne more opravičevati prav zaradi določitve rokov, v katerih je potrebno vložiti vse ugovore, kot prekluzivnih.

Pritožbeno sodišče zaključuje, da bi bila kasnejša izključitev neprerekane terjatve iz končnega seznama preizkušenih terjatev nezakonita.

Iz 1. točke četrtega odstavka 69. člena ZFPPIPP ne izhaja, da je obvestilo, ki ga pošlje sodišče upravitelju, sklep. Iz navedene zakonske določbe sicer res izhaja, da sodišče sprejme sklep o preizkusu in o tem obvesti upravitelja, upravitelj pa mora po prejemu tega obvestila sodišču predložiti končni seznam preizkušenih terjatev v skladu z odločitvijo sodišča iz drugega odstavka 69. člena tega zakona (prvi odstavek 70. člena ZFPPIPP). Taka tehnika procesnega postopanja sodišča pravne narave obvestila, ki je glede na določbo drugega odstavka 124. člena ZFPPIPP lahko le odredba in ne sklep, ne spreminja.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih II. in III. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom: - ugovoru upnika A. d. o. o., proti dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev delno ugodilo tako, da se v končnem seznamu preizkušenih terjatev: - pri opisu prijavljenih ločitvenih pravic upnika pod zaporedno številko 3 pri nepremičnini z ID znakom: X 2557/2 doda, da je ločitvena pravica, vknjižena v zemljiško knjigo pod ID pravice/zaznambe 00000001, hipoteka, ustanovljena v zavarovanje terjatve 520.649,65 EUR s pripadki, - pri opisu prijavljenih ločitvenih pravic upnika vključi prijavljeno ločitveno pravico na podlagi notarskega zapisa akta o ustanovitvi zemljiškoknjižnih dolgov SV 816/09 z ID pravice/zaznambe 00000002 ter na podlagi hipoteke, vknjižene v zemljiško knjigo pod ID pravice/zaznambe 00000001 v zavarovanje terjatve 105.882,35 EUR (I. 1. točka izreka), sicer pa zavrnilo ugovor upnika A. d. o. o. proti dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev, kolikor vsebuje predlog, da se prijavljene zavarovane terjatve upnika pod zaporedno številko 3 in prijavljene ločitvene pravice v celoti priznajo kot nepogojne in se navedejo kot priznane terjatve (I. 2. točka izreka); - o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev oziroma ločitvenih pravic, se odloči tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev s 25. 4. 2022 (p. d. 177), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (II. točka izreka); ter - ugotovilo, da sta priznani terjatev upnika B. d. o .o. - v stečaju za plačilo 3.347.179,92 EUR in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev na nepremičninah z ID znaki: Y 420/10, Y 420/6, Y 422/2, Y 422/11, Y 422/12, X 1995/5, X 2557/2, vse do 1/1, in se upraviteljici naloži, da to terjatev prednostno plača iz tega premoženja pod razveznim pogojem, če bo Ustavno sodišče RS v zadevi Up-972/20 (ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III DoR 47/2020 z dne 7. 7. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. Cpg 148/2019 z dne 4. 3. 2020 in sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. Pg 117/2018 z dne 16. 1. 2019), razveljavilo sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici, Pg 118/20171 (III. točka izreka).

2. Vsi pritožniki vlagajo pritožbe zoper III. točko izreka izpodbijanega sklepa, upnika C., d. o. o., D. 7B, K. (v nadaljevanju: C.) in A., d. o. o., D. 7B, K. (v nadaljevanju: A.) pa tudi zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa. Pritožbe so vložene zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP), upnika C. in A. pa uveljavljata tudi razlog bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja (1. točka prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožniki višjemu sodišču predlagajo, da njihovim pritožbam ugodi in izpodbijani sklep v III. točki spremeni tako, da ugotovi, da je terjatev upnik B. d. o. o. - v stečaju (v nadaljevanju: B.) 3.347.179,92 EUR in 1.334.143,19 EUR in ločitvena pravica na nepremičninah ID znak: Y 420/10, Y 420/6, Y 422/2, Y 422/11, Y 422/12, X 1995/5 in X 2557/2, s katero je zavarovana ta terjatev, prenehala zaradi zakonskega pobota s terjatvijo stečajnega dolžnika do tega upnika, podredno pa da pritožbam ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Upnika C. in A. pritožbenemu sodišču tudi predlagata, da izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da upnikovima ugovoroma po izteku roka ugodi, v končnem seznamu preizkušenih terjatev ter ločitvenih pravic pa upnika C. in A. glede terjatve upnika B. za plačilo 3.347.179,92 EUR in 1.334.143,19 EUR in ločitvene pravice na nepremičninah ID znak: Y 420/10, Y 420/6, Y 422/2, Y 422/11, Y 422/12, X 1995/5 in X 2557/2, vsebovanih pod zaporedno številko 2 končnega seznama preizkušenih terjatev ter ločitvenih pravic, napoti na pravdo oziroma podredno da se izpodbijani sklep razveljavi tudi v II. točki izreka, ki se nanaša na terjatev upnika B. in že navedene ločitvene pravice, vsebovane pod zap. št. 2 končnega seznama preizkušenih terjatev ter ločitvenih pravic in na odločitev kdo mora uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja/neobstoja te terjatve in ločitvenih pravic in zadevo tudi v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Upraviteljica je na pritožbe odgovorila. Navaja, da so utemeljene.

4. Pritožbe niso utemeljene.

**Uvodna pojasnila**

5. Pritožbeno sodišče uvodoma podaja pojasnila relevantnega dejanskega stanja ter poteka tega postopka osebnega stečaja, kar je pomembno za odločitev o pritožbi.

Nad družbo B. (predlagateljica predmetnega stečajnega postopka) se je s sklepom Okrožnega sodišča v Novi Gorici St 001 z dne 13. 8. 2009 začel stečajni postopek.

Družba B. je zoper E. E. (stečajni dolžnik) v okviru svojega stečajnega postopka vložila tožbo na izpodbijanje pravnih dejanj med B. in stečajnim dolžnikom, s katero je (delno) uspela, in sicer je bilo s sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici Pg 117/2018 z dne 16. 1. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru Cpg 148/2019 z dne 4. 3. 2020 (priloge k PD 1) odločeno, da se med B. in stečajnim dolžnikom razveljavijo učinki določenih pravnih dejanj.2 Iz tega naslova je družba B. pridobila do stečajnega dolžnika terjatve v višini: 1) 493.977,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 8. 5. 2008 dalje do plačila, 2) 1.352.745,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 12. 6. 2008 dalje do plačila, in 3) 360.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 12. 6. 2008 dalje do plačila. Iz obrazložitve navedenih dveh odločb izhaja, da ima sicer stečajni dolžnik kot upnik do B. kot dolžnika dve judikatni terjatvi (terjatvi sta bili ugotovljeni v pravdah za priznanje v stečaju B. prerekanih terjatev; v nadaljevanju judikatni terjatvi) v višini 680.636,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 8. 2009 do plačila in 653.506,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi 14. 8. 2009 do plačila (skupaj 1.334.143,19 EUR) ter terjatev v višini 360.000,00 EUR iz naslova vračila posojila, ki ga je stečajni dolžnik dal upniku B. kot njegov družbenik, vendar je bil pobotni ugovor za vse tri navedene terjatve pravnomočno zavrnjen (prim. 31. in 32. točka odločbe Višjega sodišča v Kopru Cpg 148/2019).

Stečajni dolžnik je zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru Cpg 148/2019 vložil predlog za dopustitev revizije, ki je bil s sklepom VSRS DoR 47/2020 z dne 7. 7. 2020 zavrnjen. Zoper odločitev je bila vložena ustavna pritožba, ki se vodi pred Ustavnim sodiščem RS pod Up-972/20, o kateri še ni odločeno.

V stečajnem postopku nad družbo B. je stečajni dolžnik zaradi zgoraj navedene izpodbojne tožbe, 30. 5. 2010 prijavil pogojno terjatev v višini 2.554.998,30 EUR,3 pod pogojem, če bo tožbenemu zahtevku pravnomočno ugodeno. Navedena pogojna terjatev je bila vključena v Dopolnitev št. 2 osnovnega seznama preizkušenih terjatev (zap. št. 22b), objavljen 23. 7. 2010 (PD 121 St 001) in je bila priznana za primer uspešnosti izpodbojne tožbe, vključena pa je bila tudi v Dopolnjen 2. dodatni seznam preizkušenih terjatev, objavljen 8. 9. 2010 (PD 137 St 001). Sklep o preizkusu za terjatve po tem seznamu je bil izdan 13. 12. 2021 (PD 866 St 001).

Nad stečajnim dolžnikom je sodišče začelo predmetni postopek osebnega stečaja na predlog upnika B. s sklepom St 002 z dne 11. 12. 2020 (predlog je bil vložen 29. 6. 2020), pri čemer je upnik B. svojo procesno legitimacijo temeljil na terjatvah do stečajnega dolžnika, ki jih je pridobil iz naslova izpodbijanja pravnih dejanj v okviru gospodarskega spora, ki je pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici tekel pod Pg 117/2018 (navedeno zgoraj).

Stečajni dolžnik je že v ugovoru zoper predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja (PD 18; objava 11. 9. 2020) ugovarjal, da terjatev upnika ne obstoji, ker se je pobotala z njegovimi nasprotnimi terjatvami do upnika (judikatni terjatvi in 360.000,00 EUR iz naslova vračila posojila, kot navedeno zgoraj) in da je odločitev Višjega sodišča v Kopru Cpg 148/2019, s katero je bila odločitev o zavrnitev pobota pravnomočno potrjena, napačna in materialnopravno zmotna. Ugovor je sodišče prve stopnje s pravnomočnim sklepom o začetku postopka osebnega stečaja St 002 z dne 11. 12. 2020 (pravnomočen 10. 2. 2021) zavrnilo in nad dolžnikom začelo postopek osebnega stečaja.

Upnik B. je v tem postopku osebnega stečaja prijavil terjatev v višini 4.681.322,81 EUR ter ločitveno pravico v zavarovanje te terjatve na nepremičninah ID znak Y 420/10, Y 420/6, Y 422/2, Y 422/11, Y 422/12, X 1995/5, X 255/2, vse last stečajnega dolžnika do 1/1. Terjatev je temeljil na pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Novi Gorici Pg 117/2018. Upraviteljica je terjatev upnika B. vključila v osnovni seznam preizkušenih terjatev (objavljen 19. 4. 2021). Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev izhaja, da je upraviteljica terjatev upnika B. (in z njo povezano ločitveno pravico) delno prerekala v višini 1.334.143,1 EUR zaradi pobota z nasprotno terjatvijo dolžnika, priznano v stečajnem postopku St 001 (gre za judikatni terjatvi), preostanek pa priznala pod razveznim pogojem, ki se izpolni, če Ustavno sodišče RS v postopku Up-972/20 in U-I-388/20 predlogu dolžnika ugodi in pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici Pg 117/2018 razveljavi. V preostalem delu tj. za znesek 3.347.179,92 EUR terjatev s strani upraviteljice v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev ni bila prerekana oziroma je bila priznana. Priznana je bila tudi ločitvena pravica, s katero je bila zavarovana (neprerekana) terjatev na nepremičninah ID znak Y 420/10, Y 420/6, Y 422/2, Y 422/11, Y 422/12, X 1995/5, X 255/2, vse last stečajnega dolžnika do 1/1, pod enakim razveznim pogojem kot terjatev.

Nihče od upnikov stečajnega dolžnika terjatve upnika B. v roku iz tretjega odstavka 63. člena ZFPPIPP ni prerekal. Zoper osnovni seznam so upniki vložili ugovore, zato je upraviteljica izdelala popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev z dne 22. 6. 2021 (PD 90), ki se na terjatev upnika B. ne nanaša. Dopolnjen seznam preizkušenih terjatev je bil objavljen 13. 9. 2021 (PD 97), proti kateremu so bili vloženi ugovori, ki se ne nanašajo na terjatev upnika B. Dne 29. 12. 2021 je objavljen popravek dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev (PD 143), ki ostaja glede prerekanja in priznanja terjatve upnika B. enak osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev.

Upraviteljica je dne 20. 1. 2022 (PD 144) v spis vložila sklep o preizkusu St 001 z dne 13. 12. 2021 ter v zvezi s terjatvijo upnika B. navedla, da je v stečajnem postopku St 001 pod r. št. 878 (pravilno PD 888) vloženo pravno mnenje glede pobotanja te terjatve z nasproti si stoječo terjatvijo stečajnega dolžnika, in sicer z začetkom tega postopka osebnega stečaja skladno z določbo 261. člena ZFPPIPP.

Sodišče prve stopnje je dne 9. 2. 2022 izdalo upraviteljici obvestilo o preizkusu terjatev (PD 150) ter v njem navedelo, da izjave v zvezi s terjatvijo upnika B. v končnem seznamu ni mogoče spremeniti (priznane terjatve ni mogoče prerekati), zato naj se v končnem seznamu navede, da je terjatev prenehala zaradi naknadno ugotovljenega zakonskega pobota in da terjatev ni vključena v končni seznam, B. pa ni več upnik. Vsebini tega obvestila je sledil končni seznam z dne 10. 2. 2022 (PD 152), ki pa ni bil javno objavljen, saj je sodišče prve stopnje upraviteljico pozvalo (PD 156), da točno navede višino terjatev, ki naj bi se pobotale, da bo o tem še enkrat presodilo. V odgovoru (PD 159) je upraviteljica podala pojasnilo, da se je terjatev upnika B. v višini 4.682.721,31 EUR z dnem začetka tega postopka osebnega stečaja _ex lege_ pobotala z nasproti stoječo terjatvijo stečajnega dolžnika do tega upnika, ki je na dan pred začetkom tega postopka osebnega stečaja predstavljala: 1) glavnico 1.334.143,19 EUR in obresti, natekle od te glavnice za čas od 13. 8. 2009 do 18. 12. 2020 v višini 1.270.002,31 EUR, ter 2) glavnico 2.257.073,54 EUR in obresti, natekle od te glavnice za čas od 30. 5. 2010 do 18. 12. 2020 v višini 1.986.671,87 EUR, vse skupaj torej v višini 6.847.890,91 EUR. Upraviteljica je tudi navedla, da gre za dokončno priznane terjatve stečajnega dolžnika do upnika B., ki so se do višine terjatve upnika B. pobotale, zato je dodatno v celoti prerekala terjatev upnika B. Sodišče prve stopnje je nato dne 17. 3. 2022 izdalo novo obvestilu upravitelju o preizkusu terjatev (PD 163) ter v njem navedlo, da izjave v zvezi s terjatvijo upnika B. v končnem seznamu preizkušenih terjatev ni mogoče spreminjati, saj priznane terjatve ni več mogoče prerekati. Navedlo je tudi, da do pobota ni prišlo in da mora biti končni seznam preizkušenih terjatev usklajen z dopolnjenim seznamom preizkušenih terjatev.

Upnik B. je nasprotoval stališču upraviteljice (njegova vloga PD 161), nasprotno pa so njenemu stališču pritrdili upniki F. (vloga PD 162 in PD 168), A. (vloga PD 169), C. (vloga PD 170) in G. G. (vloga PD 172). V svojih vlogah (PD 168, 169 in 17,) so upniki F., C. in A. sodišče opozorili na dejstva in okoliščine, ki so pomembne za sprejem pravilne in zakonite odločitve ter predlagali, da sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa o preizkusu upošteva prvo odredbo PD 150 in končni seznam preizkušenih terjatev PD 152, če pa temu sodišče prve stopnje ne bo sledilo, so predlagali, da se odredba PD 163 dopolni tako, da se v končni seznam preizkušenih terjatev vključi njihovo prerekanje terjatve upnika B. in se jih v zvezi s to terjatvijo napoti na pravdo oziroma se jim zagotovi pravica do sodnega varstva.

Končni seznam preizkušenih terjatev z dne 25. 4. 2022 (PD 177), ki je sestavni del izpodbijanega sklepa o preizkusu terjatev, je skladen z vsebino obvestila z dne 17. 3. 2022 (PD 163).

**Razlogi sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa**

6. Sodišče prve stopnje je v zvezi z obvestili upraviteljici (PD 150 in PD 163) pojasnilo, da je prvotno menilo, da je terjatev upnika B. prenehala na podlagi pobota, vendar je nato naknadno presodilo, da do pobota ni prišlo, zato je izdalo novo obvestilo. Razlogi sodišča prve stopnje, da do zakonskega pobota ni prišlo, temeljijo na tem, da se terjatev (stečajnega dolžnika do upnika B.) lahko ob poudarjenem načelu koncentracije poplača le po pravilih stečajnega postopka St 001 in je ni mogoče uveljavljati v drugem stečaju (postopku tega osebnega stečaja St 002) v pobot, vsaj ne do višine priznane terjatve, saj je potrebno slediti dinamiki nastanka terjatve oziroma obveznosti, po kateri bi moral stečajni dolžnik v tistem trenutku, ko je postala sodba pravnomočna (sodba Okrožnega sodišča v Novi Gorici Pg 117/2018 z dne 16. 1. 2019 je postala pravnomočna na podlagi sodbe Višjega sodišča v Kopru Cpg 148/2019 z dne 4. 3. 2020; op. pritožbenega sodišča) in je potekel paricijski rok, izpolniti, kar mu je bilo s sodbo naloženo, torej vrniti izpolnitev v stečajno maso St 001, ko stečajni dolžnik še ni bil v postopku osebnega stečaja. Šele nato, ko bi izpolnitev vrnil, bi bil upravičen do plačila svoje terjatve v enakem deležu kot drugi, njemu enaki upniki. Zato dejstvo, da je kasneje prišel v postopek osebnega stečaja, ne more vplivati na vrstni red dolžne izpolnitve, ki je bistven za sam institut izpodbijanja pravnih dejanj in načela koncentracije, kar pomeni, da upnik svojo terjatev prijavi in se poplača le v tem stečaju ne glede na terjatve stečajnega dolžnika, stečajni dolžnik pa se poplača le v okviru stečajnega postopka nad upnikom B. po pravilih, ki veljajo za stečaj tega upnika. Sodišče prve stopnje je zato o priznanih terjatvah in ločitveni pravici upnika B. odločilo tako, kot to izhaja iz končnega seznama z dne 25. 4. 2022 (PD 177).

**Pritožbeni razlogi**

7. Vsi pritožniki trdijo, da B. ni upnik v tem postopku osebnega stečaja iz razloga, ker je njegova, v tem postopku osebnega stečaja prijavljena terjatev (in posledično ločitvena pravica), ki temelji na pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Novi Gorici Pg 117/2018 z dne 16. 1. 2019, z začetkom postopka osebnega stečaja prenehala skladno z določbo 261. člena ZFPPIPP. Pobot naj bi se po mnenju pritožnikov izvedel z nasproti stoječo terjatvijo stečajnega dolžnika, ki mu je nastala s tem, ko je upnik B. uspel izpodbiti pravna dejanja v gospodarskem sporu Pg 117/2018. Terjatev stečajnega dolžnika, ki je prvotno prenehala na podlagi sedaj izpodbitih pravnih dejanj, je s pravnomočnostjo sodne odločbe, ki je ta pravna dejanja razveljavila, ponovno oživela. Ta terjatev je bila stečajnemu dolžniku v stečajnem postopku St 001 priznana, z dnem začetka tega konkretnega postopka osebnega stečaja pa je po mnenju pritožnikov skladno z določbo 261. člena ZFPPIPP prišlo do zakonskega pobota med terjatvijo upnika B. do stečajnega dolžnika ter nasproti stoječo terjatvijo stečajnega dolžnika do tega upnika, zaradi česar sta obe terjatvi prenehali. Posledično je prenehala tudi ločitvena pravica, tako da upnik B. z dnem začetka stečajnega postopka sploh ni več upnik stečajnega dolžnika.

8. Poleg tega pritožniki trdijo, da ker sta terjatev in ločitvena pravica prenehali na podlagi zakonskega pobotanja, terjatev in ločitvena pravica upnika B. ne bi smeli biti oziroma ne moreta biti predmet preizkusa, niti vključeni v seznam preizkušenih terjatev. Pobotanih terjatev se namreč ne prijavlja v stečaj in se jih ne preizkuša, morebitno prijavo pa je potrebno šteti le kot obvestilo o pobotu. Pritožbeno trdijo, da upnik, katerega terjatev je bila prijavljena in prerekana, ne more trpeti negativnih posledic zaradi prijave, saj ne more in ne sme biti v slabšem položaju, če je terjatev, ki jo je prijavil, pa je ne bi bil dolžan, upravitelj prerekal. 9. Pritožniki tudi trdijo, da sodišče prve stopnje ne bi smelo spreminjati svojega obvestila upraviteljici z dne 9. 2. 2022 (PD 150), temveč bi moralo slediti pravilnemu materialnopravnemu stališču iz tega obvestila. Poleg tega naj bi jim bila po mnenju pritožnikov z izdajo drugega obvestila (PD 163) priznana procesna legitimacija, da po izteku roka obrazloženo ugovarjajo proti terjatvi upnika B. 10. V zvezi z obvestili upraviteljici pritožniki tudi trdijo, da je sodišče prve stopnje z obvestilom z dne 9. 2. 2022 (PD 150) upraviteljici naložilo, kako naj sestavi končni seznam. To obvestilo je potrebno obravnavati kot sklep in ker je stečajna upraviteljica skladno s tem obvestilom izdelala končni seznam (PD 152), je nastala dolžnost sodišča, da le še izda sklep o preizkusu. Obvestilo z dne 9. 2. 2022 (PD 150) predstavlja tako vsebinsko odločitev sodišča prve stopnje o preizkusu terjatev (1. točka četrtega odstavka 69. člena ZFPPIPP), ki je sodišče ne more spreminjati z novim obvestilom, kot je to storilo z obvestilom z dne 17. 3. 2022 (PD 163), saj je tako ravnanje nezakonito, saj bi sodišče prve stopnje v sklepu o preizkusu moralo upoštevati pravnomočen sklep z dne 9. 2. 2022, na podlagi katerega je upraviteljica izdelala končni seznam preizkušenih terjatev (PD 152), česar pa ni storilo. Po mnenju pritožb zakon sodišču ne daje podlage, da naknadno presodi drugače in je tako ravnanje nezakonito. Sklep o preizkusu je torej sodišče sprejelo že 9. 2. 2022, ta je postal pravnomočen in ga ni mogoče spreminjati z novim sklepom z dne 17. 3. 2022, ki je izdan o isti stvari in na isti podlagi.

11. Pritožnika C. in A. tudi trdita, da bi sodišče prve stopnje moralo njuni vlogi z dne 4. 4. 2022 (PD 169 in PD 170) šteti kot ugovor po izteku roka in jima dovoliti, da ugovarjata zoper terjatev upnika B. Enako trdi tudi pritožnik G. G. Navedeni pritožbeno trdijo, da niso hkrati tudi upniki v stečajnem postopku nad B., zato niso poznali dejstev in okoliščin glede terjatve stečajnega dolžnika do upnika B. ter niso razpolagali z dokazi, ki bi jih morali vložiti v ugovoru zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev, ki je bil objavljan 23. 4. 2021, sklep o preizkusu St 001 glede terjatve stečajnega dolžnika do upnika B. pa je bil izdan šele 13. 12. 2021. Pritožnika C. in A. tako pritožbeno zatrjujeta odrekanje pravice do sodnega varstva, kar bi pomenilo kršenje njunih ustavnih pravic tj. kršitev pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS), pravice do sodnega varstva (22. člen Ustave RS, pravilno 23. člen Ustave RS) in pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS).

**Odločitev sodišča druge stopnje o pritožbenih razlogih**

12. Ker se pritožbe povečini prepletajo in po večini uveljavljajo iste pritožbene razloge, je pritožbeno sodišče odgovarjalo na vse pritožbe hkrati.

13. O priznanju ali prerekanju terjatev se upravitelj izreče tako, da sestavi osnovni seznam preizkušenih terjatev. Upravitelj se mora tako v enem mesecu po poteku roka za prijavo terjatev o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi določno izreči, ali jo priznava ali prereka (prvi odstavek 61. člena ZFPPIPP). Morebitne napake glede upoštevanja prijavljenih terjatev v osnovnem seznamu lahko upniki uveljavljajo z ugovorom proti osnovnemu sezamu, pri čemer lahko upnik vloži ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev le, če seznam ne vsebuje njegove pravočasno prijavljene terjatve ali če so podatki o tej terjatvi iz 2., 3. ali 4. točke četrtega odstavka 61. člena tega zakona nepravilni (prvi odstavek 62. člena ZFPPIPP). Lahko pa vsak upnik, ki je pravočasno prijavil svojo terjatev v postopku, po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev prereka terjatve drugih upnikov tako, da v enem mesecu po objavi osnovnega seznama vloži ugovor o prerekanju terjatev (tretji odstavek 63. člena ZFPPIPP). Kasnejši ugovori v stečajnem postopku o prijavljenih terjatvah niso mogoči. Pri tem v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, niti predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije (drugi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Kdor je zamudil rok ali izostal z naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, jih po poteku roka ali koncu naroka ne more več dati ali vložiti (tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP). Roki v stečajnem postopku so prekluzivni, kar pomeni, da stranka, ki svoje pravice ne uveljavi v predpisanih zakonskih rokih, te pravice izgubi.

14. Navedene zakonske določbe so jasne in ne potrebujejo nobene razlage niti je ne dopuščajo. V skladu s 125. členom Ustave Republike Slovenije (Ustava RS) so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon, enako je določeno tudi v prvem odstavku 3. člena Zakona o sodiščih (ZS). Zakonskega besedila torej sodniki ne morejo prezreti, pri čemer tudi ni podlage, da bi ga lahko tolmačili tako kot predlagata pritožnika upnika C. in A., in sicer da bi bil dovoljen ugovor po izteku roka, v primeru če upnik zamudi rok za ugovor iz opravičljivih razlogov. Slednje je sicer v civilnih postopkih mogoče, vendar v postopkih zaradi insolventnosti taka pravna sredstva niso dopustna. Kdor je zamudil rok, v katerem bi moral vložiti ugovor ali drugo vlogo, jih po poteku roka ne more več dati. Gre za izraz hitrosti postopka, kot temeljnega načela stečajnega postopka. Poleg tega se s tem varuje pravne položaje drugih upnikov, ki se s tem lahko zanesejo na ugotovitve, ki sledijo dejstvu, da zoper njihove terjatve v določenem roku v stečajnem postopku ni bilo vloženega ugovora. Gre za njihova pravna pričakovanja, ki jim je prav tako potrebno nuditi ustrezno pravno varstvo.

15. Zato je zmotno pritožbeno prepričanje pritožnikov, da je bila z izpodbijano odločitvijo kršena njihova pravica do sodnega varstva in do pravnega sredstva. Ustavno sodišče RS je že večkrat poudarilo, da je človekove pravice mogoče omejiti le v primerih, ki jih izrecno določa Ustava RS, ali zaradi varstva pravic drugih oziroma zaradi javnega interesa (tretji odstavek 15. člena Ustave RS). Če je zakonodajalec zasledoval ustavno dopusten cilj in če je omejitev skladna z načeli pravne države (2. člen Ustave RS), in sicer s tistim izmed teh načel, ki prepoveduje prekomerne posege države (splošno načelo sorazmernosti), je po ustaljeni ustavnosodni presoji omejitev človekove pravice dopustna.4

16. Tudi po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)5 pravica do dostopa do sodišča ni absolutna in je lahko predmet omejitev. 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) od držav namreč zahteva in jim omogoča, da organizirajo svoj sistem tako, da so mogoči hitri in učinkoviti sodni postopki. Pri določanju teh postopkovnih predpisov države pogodbenice uživajo neko polje proste presoje, je pa res, da uporabljene omejitve posamezniku ne smejo omejiti dostopa na način ali v obsegu, ki bi prizadel samo bistvo pravice. Poleg tega omejitev pravice dostopa do sodišča ni združljiva s prvim odstavkom 6. člena, če nima legitimnega cilja in ni razumnega odnosa sorazmernosti med uporabljenimi sredstvi in ciljem, ki se poskuša doseči. 17. Cilj omejitve iz tretjega odstavka 63. člena v povezavi z drugim in tretjim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je v zasledovanju učinkovitosti stečajnega postopka in sodnega varstva upnikov. Tak cilj je po prepričanju pritožbenega sodišča vsebinsko povezan z varstvom upnikove človekove pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave, zlasti v njenem vidiku sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zato je tudi ustavno dopusten. V obravnavanem primeru pa tudi ni videti načina, kako bi se brez posega v človekovo pravico do sodnega varstva in pravnega sredstva (ali z blažjim posegom vanjo) s tem, ko se izjavo upravitelja o prijavljenih terjatvah (prvi odstavek 61. člen ZFPPIPP) in ugovor o prerekanju terjatve (tretji odstavek 63. člena ZFPPIPP) veže na določen prekluzivni rok, zagotovilo enako močni pozitivni učinki na hitrost in učinkovitost stečajnega postopka. Alternativni (in z vidika posega v pravico iz 25. člena Ustave milejši) ukrepi bi se učinku presojanega ukrepa sicer lahko približali (pritožnika po zgledu 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predlagata možnost ugovora po izteku roka), vendar tak ukrep ne bi bil enako učinkovit kot odločitev zakonodajalca, da so roki v stečajnem postopku prekluzivni, poleg tega pa bi prekomerno posegel v varstvo upnikov in njihove ustavno varovane pravice.

18. Prav tako ni sprejemljivo pritožbeno stališče, da bi bilo potrebno ugovor po izteku roka dovoliti iz razloga varstva pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS), v smislu, da ima višina terjatve upnika B. odločilen vpliv na poplačilo vseh preostalih upnikov in ima priznanje terjatve, ki je prenehala, za posledico, da bodo preostale terjatve neutemeljeno poplačane v bistveno nižjem znesku kot bi bile, če bi bila določila ZFPPIPP uporabljena pravilno in zakonito. Višina terjatve posameznega upnika na njegovo poplačilo namreč nima nobenega vpliva in ga tudi ne sme imeti v smislu višine poplačila ali pa morebitnega večjega varstva upnikov z nižjimi terjatvami, saj bi slednje predstavljalo nedovoljeno privilegiranje upnikov z nižjimi terjatvami. V postopku zaradi insolventnosti je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako (46. člen ZFPPIPP).

19. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko ni sledilo predlogu pritožnikov in ni dovolilo prerekanja terjatve upnika B. izven rokov, ki so določeni v prvem odstavku 61. člena ZFPPIPP (za upravitelja) in v tretjem odstavku 63. člena ZFPPIPP (za upnike). Pritožbe C., A. in G. G. so zato v tem delu neutemeljene iz navedenih razlogov, saj do pritožbeno očitanih kršitev in posegov v ustavno varovane pravice pritožnikov po presoji pritožbenega sodišča ni prišlo.

20. Če je upnik B. prijavil svojo terjatev, se je upraviteljica o njej v okviru osnovnega seznama preizkušenih terjatev morala izreči.6 Poleg tega upraviteljica tudi nima možnosti, da bi prijavljeno terjatev kar izločila iz preizkusa, saj predstavlja prijava terjatve zahtevek upnika za plačilo njegove terjatve v stečajnem postopku. Sama izjava o terjatvi je v izključni pristojnosti upravitelja in je vezana na rok iz prvega odstavka 61. člena ZFPPIPP. Poleg tega je prav zaradi pobota upraviteljica v konkretnem primeru tudi delno prerekala tako prijavljeno terjatev upnika B. (v višini 1.334.143,1 EUR zaradi pobota z judikatnima terjatvama). Če je upraviteljica menila, da terjatev upnika B. ne obstoji, ker se je pobotala, bi jo lahko (morala) _pravočasno_ prerekati v celoti, pa tega ni storila. Tega niti niso storili drugi upniki. Ker terjatev upnika B. v višini navedeni v III. točki izreka izpodbijanega sklepa in z njo povezana ločitvena pravica, v zakonskem (prekluzivnem) roku nista bili prerekani, se sedaj niti upraviteljica niti drugi upniki ne morejo sklicevati na to, da terjatev ne obstoji, ker je prišlo do zakonskega pobota na podlagi 261. člena ZFPPIPP in da taka terjatev ne bi smela biti vključena v končni seznam preizkušenih terjatev, ker se _ex lege_ pobotane terjatve ne prijavljajo. Višje sodišče se tudi ne strinja s pritožbenim stališčem, da se prijavo terjatve v takem primeru šteje kot obvestilo o pobotu. Upnik B. namreč ne trdi, da je njegova terjatev prenehala na podlagi pobota, temveč prav nasprotno, da njegova terjatev še vedno obstoji (zato jo je tudi prijavil v tem postopku osebnega stečaja). Ker pa v stečajnem postopku ni mogoče odločati o obstoju ali neobstoju terjatve, temveč je temu namenjen pravdni postopek, bi upraviteljica oziroma drugi upniki, če so menili, da je prišlo do pobota zaradi začetka stečajnega postopka, to morali pravočasno ugovarjati preko prerekanja te terjatve in ločitvene pravice. Sklicevanje na to, da tega dejstva niso vedeli oziroma niso mogli vedeti, tega ne more opravičevati prav zaradi določitve rokov, v katerih je potrebno vložiti vse ugovore, kot prekluzivnih.

21. Pri tem se pritožniki neutemeljeno sklicujejo na že uveljavljeno sodno prakso, saj se le-ta nanaša na drugačne dejanske okoliščine.7 V primerih, ki jih citirajo pritožniki, je šlo za uveljavljanje pobotnega ugovora v pravdnih postopkih, v katerih je stečajni dolžnik od upnika zahteval plačilo, upnik pa se je temu plačilu upiral s pobotnim ugovorom, da je terjatev prenehala na podlagi pobota po 261. členu ZFPPIPP in da prijava take terjatve (kolikor torej upnik smatra, da je njegova terjatev prenehala, ker je prišlo do pobota) dejansko pomeni obvestilo o pobotu (četrti odstavek 261. člena ZFPPIPP). Iz četrtega odstavka 261. člena ZFPPIPP namreč izhaja, da upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki preneha zaradi pobota po prvem odstavku tega člena, ne prijavi v stečajnem postopku, mora pa v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka o pobotu obvestiti upravitelja. Navedene določbe pa ni mogoče uporabiti v primeru, ko upnik trdi, da njegova terjatev obstoji in ni prenehala na podlagi pobota po prvem odstavku 261. člena ZFPPIPP. V takem primeru je preizkus terjatve nujen, saj kot izhaja iz te iste sodne prakse,8 se vprašanje obstoja upnikove terjatve lahko presoja le v pravdi in ne v stečajnem postopku.

22. Sodišče prve stopnje vloge pritožnikov C. in A. z dne 4. 4. 2022 (PD 169 in PD 170) torej pravilno ni obravnavalo kot ugovor po izteku roka, saj tako pravno sredstvo v postopku osebnega stečaja ni predvideno. Pri tem pa tudi iz same vloge izhaja, da sta pritožnika v tej vlogi sodišče prve stopnje le opozarjala na dejstva in okoliščine, ki sta jih opredelila kot pomembne za sprejem pravilne in zakonite odločitve, da naj sodišče pri izdaji sklepa o preizkusu upošteva svoje obvestilo upraviteljici z dne 9. 2. 2022 (PD 150) oziroma da svojo odredbo z dne 17. 3. 2022 dopolni tako, da vključi v seznam njuno prerekanje terjatve upnika B. Tega sodišče prve stopnje ni storilo, saj je pojasnilo, da terjatev upnika B. po stališču sodišča prve stopnje ni prenehala zaradi pobota ob začetku postopka osebnega stečaja.

23. Ne glede na vse navedeno pritožbeno sodišče dodaja, da je neutemeljeno tudi sklicevanje pritožnikov, da niso vedeli nič o prijavi in priznanju terjatve stečajnega dolžnika do upnika B. v stečajnem postopku St 001, ker niso upniki v tem stečajnem postopku in zato niso imeli razlogov, da bi ugovarjali prijavljenim terjatvam upnika B. v tem postopku osebnega stečaja St 002. Navajajo tudi, da je sodišče v stečajnem postopku St 001 sklep o preizkusu v zvezi s terjatvijo stečajnega dolžnika (za katero vse pritožbe trdijo, da je z njo prišlo do pobota med terjatvijo upnika B.) izdalo šele 13. 12. 2021, zato so se lahko šele tedaj seznanili s to terjatvijo. Da je bil sklep o preizkusu terjatve stečajnega dolžnika do upnika B. St 001 izdan šele 13. 12. 2021 sicer drži, vendar ne gre spregledati, da je stečajni dolžnik to terjatev v stečajnem postopku St 001 dejansko prijavil že v letu 2010 in da je bila ta terjatev vključena tako v Dopolnitev št. 2 osnovnega seznama preizkušenih terjatev, ki je bil javno objavljen 23. 7. 2010 (PD 121 St 001), terjatev je bila s strani upraviteljice priznana kot pogojna za primer uspešnosti izpodbojne tožbe, vključena pa je bila tudi v Dopolnjen 2. dodatni seznam preizkušenih terjatev, javno objavljen 8. 9. 2010 (PD 137 St 001). Vsi seznami preizkušenih terjatev so javno objavljeni na spletnih straneh AJPES (122. člen ZFPPIPP), kar velja tudi za navedene sezname preizkušenih terjatev v stečajnem postopku St 001. Pritožniki bi se vsaj s prijavo terjatve stečajnega dolžnika v stečajnem postopku St 001 torej lahko seznanili, saj je upnik B. že v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja navedel in zatrjeval ter za to predložil dokazne listine, da njegova terjatev izhaja iz pravnomočne sodne odločbe Okrožnega sodišča v Novi Gorici Pg 117/2018. Ker gre za terjatev po tretjem odstavku 278. člena ZFPPIPP, bi pritožniki mogli oziroma morali (skladno s skrbnostjo dobrega gospodarja) že pred samo izdajo sklepa o preizkusu St 001 z dne 13. 12. 2021 sklepati ali skladno s svojo skrbnostjo vsaj preveriti (ker temelji terjatev upnika B. na uspešno uveljavljenjem zahtevku iz naslova izpodbijanja pravnih dejanj po 271. členu ZFPPIPP), ali je stečajni dolžnik skladno s tretjim odstavkom 59. člena ZFPPIPP v stečaju upnika B. prijavil svojo pogojno terjatev in kakšen je njen status. Če bi to storili, bi vsa navedena dejstva lahko pravočasno uveljavljali v okviru ugovora o prerekanju terjatve, pa tega niso storili. Sklicevanje na to, da bi bil njihov ugovor zaradi pomanjkljivih dokazil zavržen, tudi ni opravičljiv razlog, saj s tem pritožniki prejudicirajo odločitev, do katere pa niti ni prišlo zaradi njihovih lastnih opustitev. Upoštevaje javnost objav v stečajnem postopku ter dejstvo, da je izvor terjatve upnika B. do stečajnega dolžnika ves čas znan, se pritožbena navedba, da pritožniki do vseh relevantnih podatkov niso mogli, ker niso hkrati upniki B., izkaže za povsem neutemeljeno. Slednje hkrati pomeni, da tudi iz teh razlogov ni moglo priti do kršitve ustavno varovanih pravic pritožnikov C. in A. do sodnega varstva, pravnega sredstva in zasebne lastnine, saj so jima bile navedene pravice v postopku zagotovljene, le pravočasno jih nista izkoristila.

24. Glede na vse navedeno se izkaže vprašanje, ali terjatev upnika B. obstoji ali pa je prenehala na podlagi _ex lege_ pobota z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika, in torej ne obstoji, pravno irelevantno v tem postopku osebnega stečaja. Ker jo je upnik B. prijavil in do višine 3.347.179,92 EUR ni bila pravočasno prerekana (kar enako velja za s tem delom terjatve povezano ločitveno pravico) niti s strani upraviteljice niti s strani drugih upnikov, je s tem v tem delu postala dokončno priznana. Odločitev sodišča prve stopnje v II. in III. točki izpodbijanega sklepa, v okviru katerih je odločeno o dokončno priznanih ali prerekanih terjatvah skladno z osnovnim oziroma dopolnjenim seznamom preizkušenih terjatev, je zato pravilna. Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna že iz navedenih materialnopravnih razlogov, se višje sodišče pri odločanju o pritožbi ni spuščalo v presojo pravilnosti argumentov, ki jih je sodišče prve stopnje podalo glede tega, da do pobota ni prišlo. V svoji obrazložitvi se namreč višje sodišče opredeli le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

25. Pritožbeno sodišče nadalje zaključuje, da bi bila kasnejša izključitev neprerekane terjatve iz končnega seznama preizkušenih terjatev nezakonita. Zato se za pravilno izkaže odločitev sodišča prve stopnje, ko je spremenilo svoje prvotno obvestilo upraviteljici z dne 9. 2. 2020 (PD 150)9 ter ga nadomestilo z obvestilom upraviteljici z dne 17. 3. 2022 (PD 163) ter v njem navedlo, da izjave v zvezi s terjatvijo upnika B. v končnem seznamu preizkušenih terjatev ni mogoče spreminjati, saj priznane terjatve ni več mogoče prerekati. Pri tem je namreč neutemeljeno pritožbeno stališče, da gre pri navedenem obvestilu za sklep. Sodišče v postopku zaradi insolventnosti odloča s sklepom ali odredbo (prvi odstavek 124. člena ZFPPIPP), pri čemer izdaja sodišče upravitelju navodila za njegovo delo z odredbo (drugi odstavek 124. člena ZFPPIPP), o drugih zadevah, razen o zadevah iz drugega odstavka tega člena, pa odloča s sklepom (tretji odstavek 124. člena ZFPPIPP). Iz 1. točke četrtega odstavka 69. člena ZFPPIPP ne izhaja, da je obvestilo, ki ga pošlje sodišče upravitelju, sklep. Iz navedene zakonske določbe sicer res izhaja, da sodišče sprejme sklep o preizkusu _in o tem obvesti upravitelja_, upravitelj pa mora po prejemu tega obvestila sodišču predložiti končni seznam preizkušenih terjatev v skladu z odločitvijo sodišča iz drugega odstavka 69. člena tega zakona (prvi odstavek 70. člena ZFPPIPP). Taka tehnika procesnega postopanja sodišča pravne narave obvestila, ki je glede na zgoraj citirano določbo drugega odstavka 124. člena ZFPPIPP lahko le odredba in ne sklep, ne spreminja. Obvestilo sodišča upravitelju (in ne strankam) po 1. točki četrtega odstavka 69. člena ZFPPIPP tudi ni sklep o preizkusu. Le slednji pa ima pravno naravo sklepa, zoper katerega je mogoče vložiti pritožbo (prim. prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP). Pritožbe zato neutemeljeno trdijo, da je postalo obvestilo z dne 9. 2. 2022 pravnomočno. Pravnomočna je odločba, zoper katero ni več mogoča uporaba rednih pravnih sredstev. Zoper obvestilo pa niti ni posebnega pravnega sredstva (nepravilnosti je mogoče uveljavljati le v okviru pritožbe zoper sklep o preizkusu), torej tudi ni mogoče govoriti o njegovi pravnomočnosti.

26. Pritožbe tudi trdijo, da sodišče prve stopnje obvestila z dne 9. 2. 2022 ne bi smelo spreminjati, saj predstavlja vsebinsko odločitev sodišča o preizkusu terjatev, ki je sodišče ne more spremeniti z novim obvestilom z dne 17. 3. 2022, saj je s tem poseglo v pravnomočen sklep z dne 9. 2. 2022, na podlagi katerega je upraviteljica že izdelala končni seznam preizkušenih terjatev, zakon pa sodišču ne daje pravne podlage, da bi kaj naknadno presodilo in za spreminjanje odločitve. Pritožbe skušajo uveljaviti tudi stališče, da ker je sodišče prve stopnje dne 9. 2. 2022 že sprejelo sklep o preizkusu, ki je postal pravnomočen, ga ni mogoče spremeniti s sklepom z dne 17. 3. 2022, ki je bil izdan o isti stvari in na isti pravni podlagi. Pritožbeno sodišče se z navedenimi stališči ne strinja in jih zavrača kot neutemeljene. Kot že navedeno obvestilo iz 1. točke četrtega odstavka 69. člena ZFPPIPP ni sklep, temveč gre za obliko odredbe upravitelju. Poleg tega pa lahko sodišče prve stopnje svojo odločitev spremeni do odprave odločbe strankam postopka (oziroma do seznanitev strank z odločitvijo), če presodi, da je prvotna odločitev nepravilna oziroma nezakonita. Obvestilo z dne 9. 2. 2022 (PD 150) je torej predstavljalo odredbo upraviteljici, kako naj oblikuje končni seznam preizkušenih terjatev. Upraviteljica je temu navodilu sledila in skladno s tem navodilom izdelala končni seznam preizkušenih terjatev z dne 10. 2. 2022 (PD 152), za katerega ni sporno, da ni bil javno objavljen. Ker je sodišče prve stopnje še pred javno objavo presodilo, da je bila prvotna odločitev o terjatvi upnika B. nepravilna, je upraviteljici izdalo novo odredbo (obvestilo) z dne 17. 3. 2022 (PD 163), tako da je upraviteljica izdelala skladno s tem novim obvestilom nov končni seznam preizkušenih terjatev z dne 25. 4. 2022 (PD 177) in slednji je bil nato objavljen skupaj z izpodbijanim sklepom o preizkusu, na katerega se sklep o preizkusu tudi sklicuje. Tako postopanje sodišča prve stopnje ni nezakonito in ne predstavlja pritožbeno očitanih nepravilnosti. Kot že navedeno sprejme sodišče skladno z določbo 1. točke četrtega odstavka 69. člena ZFPPIPP sklep o preizkusu in o tem obvesti upravitelja, upravitelj pa mora po prejemu tega obvestila sodišču predložiti končni seznam preizkušenih terjatev v skladu z odločitvijo sodišča iz drugega odstavka 69. člena tega zakona. Sodišče tako sklepa o preizkusu ob izdaji obvestila upravitelju še ne objavlja javno in ga tudi ne vroča strankam, zato je sodišče prve stopnje ob presoji, da je prišlo do nepravilnosti, slednje lahko odpravilo na način, kot je to storilo v danem primeru in do nezakonitosti, ki jih skušajo uveljaviti pritožbe, po presoji pritožbenega sodišča ni prišlo.

27. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse relevantne pritožbene navedbe pritožb. Ker tudi ni ugotovilo kakšnih drugih po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev materialnega ali procesnega prava, je pritožbo zavrnilo ter sklep v izpodbijanih II. in III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Pritožbeno sodišče opozarja, da gre v izreku sklepa za očitno pisno pomoto, saj je pravilna opravilna številka relevantne sodbe Okrožnega sodišča v Novi Gorici Pg 117/2018 in ne Pg 118/2017, kar na odločitev o pritožbah nima vpliva.

2 V razmerju med tožečo stranko B. in toženo stranko stečajnim dolžnikom so bila razveljavljena naslednja pravna dejanja: 1) plačila tožeče stranke B. stečajnemu dolžniku z bančnimi nakazili v skupni višini 493.977,82 EUR z obrestmi, 2) cesija po Pogodbi o odstopu terjatve SV 804/08 za znesek 1.352.745,72 EUR z obrestmi in 3) pobot, dogovorjen s Pogodbo o pobotu terjatve SV 805/08 za znesek 360.000,00 EUR z obrestmi.

3 Kar je skladno s tretjim odstavkom 278. člena ZFPPIPP.

4 Glej odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-18/02 z dne 24. 10. 2003 ter U-I-179/21-14 z dne 26. 5. 2022 idr.

5 Npr. ESČP v zadevi _Zavodnik proti Sloveniji_, št. 53723/13, 71. do 73. točka obrazložitve.

6 Glej tudi M. Levstek, Vprašanja z mogočimi odgovori za delavnico na šoli stečajnega prava 2014, PB 2/2014, str. 354. 7 VSL sodba I Cpg 98/2013 z dne 11. 6. 2013, VSL sodba I Cpg 1686/2014 z dne 7. 1. 2015 ter sklep VSL I Cpg 2011/2014 z dne 7. 1. 2015. 8 Ibid. 9 V katerem je upraviteljici odredilo, da naj v končnem seznamu navede, da je terjatev upnika B. prenehala zaradi naknadno ugotovljenega zakonskega pobota in da naj se zato ne vključi v končni seznam, saj B. _ni več_ upnik.