Jedro

Če je o zadevi že pravnomočno odločeno in je tožnikov zahtevek pravnomočno zavrnjen, potem izdaje začasne odredbe po 32. členu ZUS-1, s katero naj bi se zahtevek zavaroval, ni več mogoče izdati.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe po tretjem odstavku 32. členu Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. To zahtevo je vložil v zvezi s tožbo zoper sklep Upravne enote Ljubljana z dne 13. 1. 2009, s katerim je prvostopni organ zavrgel tožnikovo zahtevo za izdajo sklepa o začasni prepovedi razpolaganja s tam navedenimi nepremičninami na podlagi 68. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen. Ta sklep je postal dokončen z izdajo odločbe tožene stranke z dne 15. 7. 2010. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa prvostopno sodišče navaja, da je zavarovanju denacionalizacijskih zahtevkov, o katerih še ni pravnomočno odločeno, namenjena začasna odredba po 68. členu ZDen. V zvezi z začasno odredbo po 68. členu ZDen, pa ni mogoče izdati začasne odredbe po 32. členu ZUS-1. 3. Tožnik izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča s pritožbo. V njej navaja, da je prvostopno sodišče napačno uporabilo ZUS-1 in ZDen ter nezakonito zavrnilo njegovo zahtevo za izdajo začasne odredbe.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni dovoljena.

6. Po določbi tretjega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 smiselno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, pritožba ni dovoljena, če jo vloži oseba, ki za pritožbo nima pravnega interesa. Vsakdo namreč, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist, ki jo brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru pritožbe izboljšal svojo pravni položaj. Tega pa tožnik v obravnavanem primeru ne izkazuje.

7. Vrhovno sodišče meni, da si tožnik z obravnavano pritožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja oziroma doseči zase ugodnejše rešitve. Njegov denacionalizacijski zahtevek, v zvezi s katerim je predlagal izdajo začasne odredbe po 68. členu ZDen, je bil namreč že pravnomočno zavrnjen, kar izhaja iz sodnega spisa X Ips 71/2010, v katerem je sklep z dne 7. 7. 2010 o zavrženju revizije zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča I U 349/2009-12 z dne 27. 10. 2009, s katero je bila tožnikova tožba v denacionalizacijski zadevi zavrnjena.

8. Z začasno odredbo se le začasno, in sicer do pravnomočne sodne odločbe, zadrži izvršitev izpodbijanega akta (drugi odstavek 32. člena ZUS-1) ali začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje (tretji odstavek 32. člena ZUS-1). Tako odložitev izvršitve izpodbijanega akta kot tudi začasno ureditev stanja je mogoče zahtevati le, dokler o zadevi ni pravnomočno odločeno. Če pa je, tako kot v obravnavanem primeru, o zadevi že pravnomočno odločeno in je tožnikov zahtevek za denacionalizacijo predmetnih nepremičnin pravnomočno zavrnjen, potem izdaje začasne odredbe niti po 68. členu ZDen niti po 32. členu ZUS-1, s katero naj bi se denacionalizacijski zahtevek zavaroval, ni več mogoče izdati.

9. Ker torej po presoji Vrhovnega sodišča tožnik ne izkazuje pravnega interesa za obravnavano pritožbo, jo je bilo treba na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 šteti za nedovoljeno in jo s sklepom na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP zavreči.