Jedro

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu presojalo upničine nove navedbe, podane v odgovoru na dolžničin ugovor, in nanje tudi oprlo svojo odločitev, čeprav ga pred izdajo izpodbijanega sklepa ni vročilo dolžnici. S tem je dolžnici odvzelo možnost, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih (kršitev pravice do izjave) in je tako podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžničin ugovor z dne 15. 2. 2023 zoper sklep sodišča prve stopnje o predhodni odredbi z dne 27. 1. 2023 (I. točka izreka) in dolžnici naložilo, da mora v roku 8 dni povrniti upnici stroške ugovornega postopka v znesku 597,31 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Dolžnica vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi z 239. členom in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi oba sklepa sodišča prve stopnje z dne 27. 1. 2023 in 3. 5. 2023 in upničin predlog zavrne ter upnici naložil v plačilo vse dolžničine stroške ugovora in pritožbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njenih ugovornih navedb oziroma jih je napačno materialnopravno interpretiralo. Sodišče mora glede na 257. in 258. člen ZIZ vestno in dokazno ugotoviti dejansko stanje, ne pa domnevno nevarnost izvedbe izvršbe. Odredbe, kot jo je izdalo sodišče prve stopnje, ni med taksativno naštetimi vrstami predhodnih odredb v 260. členu ZIZ. Sodišče prve stopnje verjetnosti nevarnosti, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, ni pravilno ugotovilo, saj je bilo v ugovoru dovolj dokazov za možnost izvršitve sodbe odločbe, če bi ta postala pravnomočna. Tudi ni upoštevalo možnosti uspeha pritožbe, zato upnica te verjetnosti nevarnosti ni izkazala. Ker sodba še ni pravnomočna, upnica dolžnici še nič ne dolguje. Zakonodajalec je predpisal izdajo predhodnih odredb le za izjemne primere, konkretni primer pa ni takšen. Dolžnica je ugovoru priložila cenitve nepremičnin, hipoteke pa ne izkazujejo dejanskega dolga, saj je dolžnica dolg A., d. d., že delno poplačala, dokler ni ta zasebna banka prenehala obstajati.

Uveljavlja bistveno kršitev pravil postopka, kršitev načela kontradiktornosti, kršitev pravice biti obveščena o vlogah stranke v smislu načela enakosti orožij in kršitev ustavnih pravic (pravice do pravnega sredstva, pravice do sodnega varstva in enako varstvo pravic) ter kršitev 6. člena Evropske konvencije za varstvo človekovih pravic, saj ji ni bila dana možnost, da bi se izrekla o upničinem predlogu za izdajo predhodne odredbe in tudi ne o upničinem odgovoru na ugovor. Sodišče prve stopnje je zgolj sledilo upnici in ni upoštevalo listinskih dokazov in cenitve v ugovoru. Ker so bili vsi postopki izvedeni brez dolžničinega vedenja, ni mogla predlagati izločitve sodnice, čeprav je jasno, da gre za revanšizem in osebno prizadetost sodnice in upničine pooblaščenke zaradi sodišču poznanih razlogov (primer B. B.).

Navaja še, da ni res, da se dolžnici s predhodno odredbo ne bi rubila plača, saj so njeni dohodki sestavljeni zgolj iz njene dejavnosti, med katere spada tudi izvajanje brezplačne pravne pomoči in mediacij ter eventuelno zastopanje po uradni dolžnosti. Ker so to odvetnikovi dohodki, ki so davčno obremenjeni tako kot plača, jih s predhodno odredbo ni mogoče zarubiti več, kot znaša minimalna plača. V zvezi s tem se sklicuje na že podane ugovorne navedbe. Tudi ni res, da ima dolžnica neporavnane dolgove iz obveznosti do Odvetniške zbornice Slovenije, države in dobaviteljev, saj iz podatkov FURS izhaja, da ne dolguje ničesar. Sodišče prve stopnje bi se lahko prepričalo, da dolžničini dolgovi izvirajo zgolj iz oderuških posojil, ki jih je najela na svoje ime za tretjo osebo, kar izhaja iz ugovoru priloženih listin. Obe terjatvi (A., d. d., in C. C.) sta sporni in v pravdah ter ne gre za državni instituciji. Sicer pa bi imela dolžnica v vsakem primeru dovolj premoženja za poplačilo upničine terjatve. Blokada TRR se sicer nanaša na neutemeljeno terjatev A., d. d., v teku je reševanje obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi.

3. Pritožba je bila vročena upnici, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi z dne 27. 1. 2023. 6. Sodišče prve stopnje je na upničin predlog s sklepom z dne 27. 1. 2023 izdalo predhodni odredbi za zavarovanje upničine terjatve po sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju P 76/2021 z dne 30. 8. 2022 v višini 30.000 EUR s pripadki in za pravdne stroške v višini 2.515,73 EUR s pripadki, in sicer z rubežem denarnih terjatev, ki jih ima dolžnica do Okrožnega sodišča v Celju in Odvetniške zbornice Slovenije (I.1 točka izreka sklepa) ter s predznambo zastavne pravice v upničino korist pri nepremičninah parc. št. 193/20, 193/31, 193/22 in 193/9, vse k. o. D., in nepremičninah del stavbe 000-1599-1 ter del stavbe 000-1599-8, vse last dolžnice do celote (I.2 točka izreka sklepa). Odločilo je tudi, da ti predhodni odredbi veljata še 15 dni po nastopu izvršljivosti sodne odločbe (II. točka izreka); da ugovor zoper predhodni odredbi ne zadrži njune izvršitve (III. točka izreka) ter naložilo dolžnici, da mora upnici v roku 8 dni povrniti stroške postopka v znesku 392,56 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi 0brestmi (IV. točka izreka). S sedaj izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžničin ugovor zoper sklep o predhodni odredbi, ker je ugotovilo, je sodba o upničini denarni terjatvi, glede katere je bilo predlagano zavarovanje, odločba domačega sodišča, ki še ni pravnomočna in da je upnica verjetno izkazala obstoj nevarnosti uveljavitve te terjatve.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da dolžničina pravica do izjave s tem, ko ji sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o predhodni odredbi ni vročilo upničinega predloga za izdajo predhodne odredbe v izjavo, ni bila kršena. Kot je dolžnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, se po 239. členu ZIZ v postopku zavarovanju smiselno uporabljajo določbe o izvršbi, v izvršilnem postopku pa je kontradiktornost vzpostavljena šele po izdaji sklepa o izvršbi, v ugovornem postopku – dolžnik ima šele po izdaji sklepa o izvršbi možnost vložiti ugovor in v njem uveljavljati vse dopustne ugovorne razloge.

8. Utemeljen pa je dolžničin pritožbeni očitek o kršitvi njene pravice do izjave, ker ji pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ni bil vročen upničin odgovor na ugovor, zaradi česar ji ni bila dana možnost, da se o njem izjavi. Po podatkih v spisu je dolžnica odgovor na ugovor prejela šele skupaj z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje.

9. ZIZ izrecno ne predpisuje obveznosti vročanja upnikovega odgovora na ugovor dolžniku, kar pa še ne pomeni, da se vročitev v vsakem primeru lahko opusti. Ustavno sodišče RS je v odločbi št. Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010 zapisalo, da mora sodišče v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici, in sicer tako o dejanskih kot o pravnih vidikih zadeve.1 To sicer ne pomeni, da bi se sodišče moralo opredeliti tudi do vlog, ki ne morejo vplivati na izid postopka, do očitno pravno nepomembnih ali neutemeljenih navedb nasprotnika in do vlog, ki ne vsebujejo ničesar novega. Vse preostale vloge pa mora sodišče prve stopnje, še posebej, če nanjo opre svojo odločitev, vročiti nasprotni stranki v sodnem postopku in ji določiti primeren rok za izjavo o navedbah v tej vlogi.2 S tem se varuje bistvena vsebina pravice iz 22. člena Ustave RS, ki posamezniku zagotavlja možnost, da se izjavi tako o dejanskih kot tudi pravnih vidikih zadeve. Stranka ima pravico, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu, in lahko vpliva na odločitev sodišča, in to že v postopku na prvi stopnji.

10. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu upničine nove navedbe, podane v odgovoru na dolžničin ugovor, upoštevalo in nanje tudi oprlo svojo odločitev, čeprav ga pred izdajo izpodbijanega sklepa ni vročilo dolžnici. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa3 izhaja, da je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa pri presoji (ne)utemeljenosti ugovora upoštevalo in se tudi oprlo na dejstva, ki jih je upnica zatrjevala v odgovoru na ugovor, in sicer je sledilo upničinim navedbam v odgovoru na ugovor o obremenitvi nepremičnin z osebno služnostjo ter sprejelo zaključek, da zaradi vknjižene osebne služnosti (dosmrtna osebna služnost stanovanja v korist treh oseb) dolžnica kljub predloženi oceni vrednosti (priloga B4) ni dokazala bistveno višje vrednosti posameznega dela stavbe št. 1, stavba 1599, k. o. E., saj iz ocene vrednosti nepremičnine izhaja, da je bila vrednost nepremičnine ocenjena kot bremen prosta, torej brez upoštevanja osebne služnosti.

11. Ker je bilo treba že iz tega pritožbenega razloga pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti, zadevo pa v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi z 239. členom in s 15. členom ZIZ), se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do preostalih pritožbenih navedb, s katerimi dolžnica še izpodbija sklep sodišča prve stopnje.

12. Sodišče prve stopnje bo moralo odpraviti očitano kršitev in dolžnici določiti rok za izjavo o upničinih navedbah v odgovoru na ugovor ter nato ponovno odločiti o dolžničinem ugovoru.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ).

1 Primerjaj točko 10 obrazložitve navedene odločbe. 2 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Celju I Ip 84/2023, sklep Višjega sodišča v Mariboru II Ip 225/2022, sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1315/2022 in še druge. 3 Glej 11. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.