Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da otrok ni ogrožen, zato je utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Ta ugotovitev ima oporo v mnenju CSD, ki je opravil razgovor staršema in z otrokom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog upnice za izdajo začasne odredbe z dne 14. 3. 2023, ki se glasi: „1. Do pravnomočne odločitve v nepravdni zadevi predloga za spremembo stikov, stiki med mld. A. A. in očetom B. A. potekajo: - osebno, enkrat tedensko, ob sredah, ob 16.00, v trajanju ene ure, pod nadzorstvom in v prostorih centra za socialno delo ..., - po telefonu, dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in sobotah, ob 19.00, v trajanju 15 minut. 2. Upnica je dolžna v roku 7 dni od izdaje sklepa vložiti predlog zaradi spremembe stikov.

3. Ta začasna odredba prične veljati takoj in velja najdlje devet mesecev.

4. Ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve.

5. Dolžnik je dolžan upnici povrniti stroške tega postopka, povečane za 22 % DDV, v roku osmih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vse pod izvršbo.“ _**Povzetek pritožbenih navedb**_

2. Upnica v V. tč. pritožbe navaja, da je sklep nezakonit, da ga je zato treba razveljaviti, dolžniku pa naložiti, da upnici plača stroške pritožbenega postopka.

3. Upnica izpodbija sklep zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

4. Upnica je vložila predlog za izdajo začasne odredbe pred rednim postopkom, zato ni jasno, kako je lahko CSD izdelal mnenje v rednem sodnem postopku.

5. Sodišče v postopku ni pridobilo otrokovega mnenja v skladu s 158. členom Družinskega zakonika (DZ), čeprav je desetletni otrok sposoben izraziti svoje mnenje.

6. Sodišče kopije razgovora z dolžnikom, ki ga je opravil CSD, ni v celoti poslalo upnici. Gre za kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker se upnica glede teh dejstev ni mogla izjaviti, sodišče pa je odločitev oprlo na ta razgovor.

7. Sodišče se ni ustrezno opredelilo do listin, ki jih je predložila upnica.

8. Iz listin in iz mnenja CSD izhaja, da ima otrok vedenjske in čustvene težave glede načina in režima izvajanja stikov z dolžnikom, kar pomeni, da je otrok ogrožen. Na to stisko otroka skuša upnica reagirati tako, da zaradi neizvršitve stika plača denarno kazen, kar zagotovo ni ustrezen način, ki vodi v rešitev nastale situacije v zvezi z izvajanjem stikov. Tudi sodišče je ugotovilo, da se je dolžnik pred upnico zaprl na način, da komunikacijo izvaja samo še na formalni ravni, če se stik ne izvede, pa grozi z denarno kaznijo in s kazenskimi ovadbami.

9. Sodišče je nepravilno ovrednotilo pisma (A2 in A7), in da naj bi dolžnik ustrezno odgovoril (A3). Iz telefonskih sporočil ne izhaja, da bi dolžnik pomiril otroka, da bi zanikal grožnje, da jo bo zaprl. Otroka je strah stikov z dolžnikom. Če otroka ne bi bilo strah, stikov ne bi odklanjal. Tudi s strani učiteljice C. C. je bil zaznan strah otroka pred stiki.

10. Dolžnik pred CSD nastopa všečno in pokroviteljsko, z otrokom pa ravna neprimerno, zato je otrok v stiski.

11. CSD je pristransko ugotovil, da naj bi bil otrok v stiski zaradi konfliktnega partnerskega odnosa. V času sklenitve sodne poravnave so bili stiki primerno določeni in so se izvajali. Po sklenitvi sodne poravnave so se začeli krhati. Iz zapisa razgovora z dolžnikom z dne 24. 3. 2023 izhaja, da se je dolžnik začel odtujevati od otroka.

12. Dolžnik ima težave, saj je začel iskati pomoč v svoji socialni mreži, te navedbe pa je dolžnik dal CSD iz razloga, da bi sebe prikazal v dobri luči. 13. Dolžnik z otrokom neustrezno komunicira, ker ni uspel od otroka odvrniti njegove stiske in strahu. Bežanje od staršev na stikih pomeni vedenjsko in čustveno motnjo. Sodišče vsa ta dejstva prezre in se opre na mnenje CSD. Trenutno določen režim izvajanja stikov dolžnika z otrokom ni ustrezen, kar se odraža v vedenjski in čustveni stiski ter ravnanju otroka.

14. Sodišče bi lahko izdalo drugačno začasno odredbo, in ne tako, kot jo je predlagala upnica.

_**Odgovor na pritožbo**_

15. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

_**Odločitev o pritožbi**_

16. Pritožba ni utemeljena.

_**Glede procesnih kršitev**_

17. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

18. Upnica v pritožbi navaja, da je vložila predlog za izdajo začasne odredbe pred rednim postopkom, zato ni jasno, kako je lahko CSD izdelal mnenje v rednem sodnem postopku. Upnica je očitno spregledala, da je sodišče prve stopnje v prvi op. na tretji strani sklepa pojasnilo, da je bila zadeva zmotno vpisana pod opravilno številko N 133/2023. Ta pomotni vpis je bil popravljen tako, da je bila zadeva vpisana pod opravilno številko I Z 3/2023. 19. Na podlagi drugega odstavka 158. člena DZ lahko sodišče izda začasno odredbo brez predhodno pridobljenega mnenja otroka. V konkretnem primeru je CSD opravil razgovor z otrokom.

20. Pritožba zatrjuje, da je sodišče prve stopnje storilo kršitev iz 8. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je oprlo odločitev na razgovor, ki ga je opravil CSD z dolžnikom, celotne kopije tega razgovora pa ni poslalo upnici, zato se upnica ni mogla celovito opredeliti do teh dejstev. Upnica razen pavšalnih navedb, do katerih se bo pritožbeno sodišče opredelilo v nadaljevanju te obrazložitve, v pritožbi ne navede nobenega dejstva iz v izpodbijanem sklepu povzetega razgovora CSD z dolžnikom, ki bi potrjevalo, da se upnica ni mogla opredeliti do tega dokaza in na podlagi katerega bi pritožbeno sodišče podvomilo v mnenje CSD in v dokazno oceno sodišča prve stopnje.

21. Sodišče prve stopnje se je določno opredelilo do vseh relevantnih listin upnice, zato so pritožbene navedbe v tem delu protispisne.

22. V postopku je bilo ugotovljeno, da otrok ni ogrožen, zato se pritožba neutemeljeno zavzema, da bi sodišče prve stopnje lahko izdalo drugačno začasno odredbo, in ne tako, kot jo je predlagala upnica.

_**Glede uporabe materialnega prava**_

23. Sodišče prve stopnje je v 4. in 5. tč. sklepa povzelo materialne in procesno pravne določbe iz DZ in ZNP-1 v zvezi z izdajo začasne odredbe za varstvo koristi otroka, zato se pritožbeno sodišče, da bi se izognilo ponavljanju, na te zakonske določbe sklicuje.

_**Presoja pritožbenega sodišča**_

24. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da otrok ni ogrožen, zato je utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Ta ugotovitev ima oporo v mnenju CSD, ki je opravil razgovor staršema in z otrokom. CSD je ob razgovoru z otrokom zaznal, da otrok ni kazal vidnih znakov stiske, da pa je izpostavil, da je bolj povezan z upnico, ki jo opisuje izključno pozitivno, kot z dolžnikom, katerega opisuje negativno. V teh razgovorih so bili izpostavljeni posamezni problematični dogodki, povezani s stiki dolžnika z otrokom, ki tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne potrjujejo teze upnice, da je treba izreči ukrep za varstvo koristi otroka, kot ga je predlagala z začasno odredbo, ker je otrok ogrožen. Središčna ost spora med strankama so stiki, kot to prepričljivo ugotavlja v mnenju CSD. Ta konflikt med staršema spravlja otroka v stisko, ker mora vsakič znova sprejeti odločitev, ali bo odšel na stik z očetom in koliko časa bo stik trajal. Iz mnenja CSD tudi izhaja, da sta tako dolžnik kot upnica v razgovoru menila, da je otrok pred njunimi konflikti, ki so povezani s stiki, ustrezno zaščiten.

25. Opisana dejstva iz prejšnje točke dodatno potrjujejo, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo telefonska sporočila (A3), ki kažejo na ustrezen odziv očeta na pismo otroka (A2, A7), zato so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.

26. Upnica v pritožbi pavšalno zatrjuje, da je učiteljica C. C. zaznala strah otroka pred stiki. Ta pritožbena trditev ni zasejala dvoma v pravilno dokazno oceno sodišča prve stopnje. Nenazadnje iz razgovora CSD s svetovalno službo Osnovne šole ... izhaja, da v šoli stiske otroka niso zaznali.

27. Pritožba očita dolžniku, da je poiskal pomoč v socialni mreži, da bi se pred CSD predstavil v dobri luči. Ta očitek je neutemeljen. Iz mnenja CSD izhaja, da se dolžnik v odnosu z otrokom trudi, kar je v razgovoru na CSD potrdila tudi upnica, da imata starša ustrezne starševske kapacitete in izkazujeta ustrezno starševsko skrb, da se je dolžnik za izboljšanje odnosa z otrokom vključil v osebno pomoč, preko katere skuša predelati svoje stiske, ki jih doživlja ob izzivih z otrokom, da poskuša na ta način razumeti otrokove stiske in se na ta način opremiti s primernimi komunikacijskimi načini in prijemi.

28. Glede na ugotovljene starševske kapacitete upnice in dolžnika ter okoliščine konkretnega primera ni nobenega razloga, da bi se stiki izvajali pod nadzorom, s tem, da mora upnica ponotranjiti, da so stiki otroka z dolžnikom ena od temeljnih predpostavk za uspešen otrokov razvoj – kot rezidenčni starš je njena naloga, da otroku predstavi pomen stikov z dolžnikom, da te stike vzpodbuja, tudi s strokovno pomočjo CSD, ker bo le na ta način mogoče prepoznati in udejanjiti način in obseg stikov, ki bodo v korist otroka. Pomembno vlogo pri tem ima tudi dolžnik, ki mora pri izvajanju stikov izoblikovati komunikacijske veščine, znotraj katerih bo prepoznal koristi otroka, kot temeljno vodilo glede obsega in načina stikov, znotraj katerega ni mesta za rigidno postopanje pri uveljavljanju upravičenj, ki mu sicer pripadajo kot nerezidenčnemu staršu, vzdržati pa se mora ravnanj, s katerimi lahko negativno vpliva na vzgojo in varstvo otroka, ki ga izvaja upnica.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

29. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi z 42. ZNP-1).

_**Glede stroškov pritožbenega postopka**_

30. Upnica s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila njena pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi njen predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato poseben izrek v tem delu ni potreben .