Jedro

Odločbe, ki se izvršuje, s pritožbo v davčnem izvršilnem postopku ni mogoče (z uspehom) izpodbijati. V postopku odmere sodnih taks so v ZST, ki je v obravnavanem primeru podlaga za odmero in izterjavo, pravna sredstva zagotovljena v določbah 27. člena. Zakon predpisuje tudi pogoje, pod katerimi sodišče stranko, ki bi bila s plačilom sodnih taks v preživljanju ogrožena, taksne obveznosti oprosti. Tožnik tudi zato v postopku davčne izvršbe ne more uspeti z ugovorom, da mu je bila v sodnem postopku taksa odmerjena krivično in nepravilno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Davčni urad Maribor zoper tožnika začel davčno izvršbo dolžnega zneska neplačanih sodnih taks in opomina po izvršljivi odločbi istega urada z dne 26. 3. 2009, ki, skupaj s stroški davčne izvršbe, znaša 59,86 EUR, na denarne prejemke tožnika.

V obrazložitvi ugotavlja, da tožnik kot taksni zavezanec v roku za prostovoljno izpolnitev ni plačal obveznosti po izvršljivi odločbi Davčnega urada Maribor št. DT 426-00170/2009-1-64-AG z dne 26. 3. 2009, izdani na podlagi 29. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 20/04-UPB in 140/06, v nadaljevanju ZST). Podlaga za izdajo sklepa je 143. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06 do 110/09, v nadaljevanju ZDavP-2). Stroški davčne izvršbe v znesku 20,86 EUR so odmerjeni in tožniku naloženi v plačilo skladno s 152. členom ZDavP-2 in 66. členom Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06 do 102/07).

Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT-499-29-144/2010-2 (097-01) z dne 12. 5. 2010 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo. Nepravilnosti, na katere pazi uradoma, ni našlo. Pogoji za začetek davčne izvršbe so izpolnjeni, sklep pa je sestavljen tudi skladno s 151. členom ZDavP-2. V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na tožnikov gmotni položaj, pritožbeni organ pojasni, da je minimalna socialna varnost tožnika z izpodbijanim sklepom varovana z omejitvijo davčne izvršbe. V tem (izvršilnem) postopku pa skladno s 5. odstavkom 157. člena ZDavP-2 ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja. Gre za davčno izvršbo odločbe, izdane na predlog sodišča, ki tožniku sodno takso vselej napačno oziroma krivično odmerja. Tožnik tudi ne razpolaga s sredstvi za poravnavo obveznosti. Zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odločbo o pritožbi odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in razlogih zanjo. Opozarja, da tožnik kljub pravilnemu pravnemu pouku izpodbija odločbo o pritožbi. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrže oziroma zavrne.

Na poziv sodišča tožnik pomanjkljivost tožbe, na katero opozarja tožena stranka, v danem roku odpravi in predlaga odpravo sklepa Davčnega urada Maribor.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in utemeljen na določbah zakona, na katerega se sklicuje. Pravilni so tudi razlogi, s katerimi je v obrazložitvi sklepa utemeljen začetek davčne izvršbe. Da so pogoji za izdajo sklepa izpolnjeni, pa med strankama ni sporno.

Na pritožbene ugovore, ki so vsebinsko enaki tožbenim, v obrazložitvi svoje odločbe pravilno odgovori že davčni organ druge stopnje. Zato jih z enakimi razlogi, ne da bi jih ponavljalo, kot neutemeljene zavrača tudi sodišče. V izvršilnem postopku so dopustni le ugovori, ki se nanašajo na izvršbo. Odločbe, ki se izvršuje, pa s pritožbo v davčnem izvršilnem postopku ni mogoče (z uspehom) izpodbijati. V postopku odmere sodnih taks so v ZST, ki je v obravnavanem primeru podlaga za odmero in izterjavo, pravna sredstva zagotovljena v določbah 27. člena. Zakon predpisuje tudi pogoje, pod katerimi sodišče stranko, ki bi bila s plačilom sodnih taks v preživljanju ogrožena, taksne obveznosti oprosti. Tožnik tudi zato v postopku davčne izvršbe ne more uspeti z ugovorom, da mu je bila v sodnem postopku taksa odmerjena krivično in nepravilno.

Sodišče je odločitev oprlo na 1. odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/2010).