Jedro

Razlogi v sorazmernosti med pomenom dejanja in posledicami, kot razlogi o odločilnih dejstvih pri oprostilni sodbi po 4. točki 358. člena ZKP.

Izrek

Ob reševanju pritožbe pooblaščenca zasebne tožilke K. Z. ter ob reševanju pritožbe zagovornika obdolžene L. H. V. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče na Ptuju je kot sodišče prve stopnje 14. 2. 2017 obdolženo L. H. V. po 4. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, po kateri bi naj storila kaznivo dejanje obrekovanja po tretjem in prvem odstavku 159. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter po prvem odstavku 96. člena ZKP sklenilo, da mora obdolžena povrniti stroške kazenskega postopka od 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebne obdolženkine izdatke kot potrebne izdatke in nagrado njenih zagovornikov. Povzeto je bilo izrečeno v sodbi I K 47348/2015. 2. Zoper sodbo sta se pritožila pooblaščenec zasebne tožilke in obdolženkin zagovornik. Prvi se je pritožil zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Obdolženkin zagovornik se je pritožil zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zaradi kršitev kazenskega zakona s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da obdolženo obtožbe oprosti. Na pritožbo slednjega je odgovoril pooblaščenec zasebne tožilke, ki nasprotuje pritožbeni obrazložitvi ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

3. Preizkus ob pritožbah je najprej pokazal, da pritožnika uveljavljanih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka nista konkretno obrazložila in nato skladno s 1. točko prvega odstavka 383. čelna ZKP še, da v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP).

4. Sodba, s katero oprosti obdolženca obtožbe, izreče sodišče med drugim, če je podana nesorazmernost med majhnih pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave in teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin) ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba (4. točka 358. člena ZKP). Temeljna pogoja za obdolženčevo oprostitev sta torej majhen pomen dejanja in posledice, ki bi se po obsodbi izkazale za čezmerne. Glede prvega je na neznatno nevarnost v razlogih sodbe zgolj sklepati po ugotovljenih okoliščinah, v katerih je bilo dejanje storjeno in po obdolženkinih osebnih okoliščinah, medtem ko razlogov glede posledic, ki bi bile obdolženki z obsodbo povzročene, v sodbi ni zaslediti. Vsebinski preizkus sorazmernosti med pomenom dejanja in posledicami, ki je upoštevaje bistvo pritožbene obrazložitve pooblaščenca zasebne tožilke v zvezi z uveljavljanim pritožbenim razlogom zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, neizogiben, tako zaradi izostalih razlogov ni mogoč ter je bilo sodbo še pred presojo o utemeljenosti pritožb razveljaviti (prvi odstavek 392. člena ZKP).

5. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje, izhajajoč iz pritožbenih prizadevanj obeh pritožnikov, posebno pozornost posvetilo dokazanosti kaznivega dejanja, ne samo v kvalificirani ampak tudi v temeljni obliki, ko zasebna tožilka sestavljanja zapisnika pogovora z obdolženko z dne 8. 9. 2015 ni zanikala ter obdolženkini zavesti in volji, ko je ob nepreizkušeni možnosti nesporazuma kot posledici zelo togega tolmačenja 76. člena Zakona o splošnem upravnem postopku na eni strani ter slabšega razumevanja slovenskega jezika na drugi, dejansko ves čas prepričana, da je sestavljanje zapisnika potekalo na način in v kontekstu kot je ga v kasnejših pisanjih zatrjevala.