Jedro

V postopku za delitev solastnih stvari je glavni kriterij za delitev stvari v naravi upravičen interes vsakega solastnika. Gre za pravni standard, ki mu v vsakem posameznem primeru določi vsebino sodišče, upoštevajoč konkretne okoliščine na strani udeležencev postopka in okoliščine v zvezi s predmetom delitve.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da: - predlagateljica M.G. prejme namesto nasprotnega udeleženca A.P. v izključno last in posest še nepremičnine z ID znaki: 000, 000, 000 (vse k.o. X), 000 in 000 (obe k.o. Y); - nasprotni udeleženec A.P. prejme namesto predlagateljice M.G. v izključno last in posest še nepremičnini z ID znaki: 000 in 000 (obe k.o. X).

II. V ostalem se pritožbi zavrneta ter se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotni udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo o delitvi solastnih nepremičnin udeležencev postopka. Delitev je izvedlo tako, da je vsak udeleženec postopka prejel v svojo izključno last in posest nepremičnine, kot je to razvidno iz I. točke izreka sklepa. Prvo sodišče je sklenilo, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta oba udeleženca postopka. Predlagateljica uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da predlagateljica prejme v izključno last tudi nepremičnine: 000, 000 in 000 (k.o. Y). V pritožbi navaja, da je prvo sodišče napačno ocenilo dokaze in zmotno ugotovilo dejstva pri odločitvi o dodelitvi navedenih nepremičnin nasprotnemu udeležencu. Prvo sodišče je navedlo, da predlagateljica ni izkazala upravičenega interesa za pridobitev teh nepremičnin, vendar pa tega interesa ni izkazoval niti nasprotni udeleženec, zato bi moralo sodišče upoštevati ostala dejstva. Nasprotni udeleženec je prejel v last novo stanovanjsko hišo, staro stanovanjsko hišo in novo gospodarsko poslopje. Te nepremičnine ležijo na območju parcel, ki so severno od javne ceste parc. št. 358/1 k.o. Y. Predlagateljici so bile dodeljene parc. št. 129, 131 in 353, ki ležijo južno od navedene javne ceste. Nepremičnina parc. št. *11 – stari hlev leži sredi parc. št. 131. Ker ima nasprotni udeleženec nov hlev, je dodelitev starega hleva nasprotnemu udeležencu napačna. Enako velja za parc. št. *34, ki je v naravi mesto porušenega kozolca, ki leži med parc. št. 132/2 in parc. št. 129, ki sta bili dodeljeni predlagateljici. Glede na razdelitev in velikost parcele nasprotni udeleženec ne bi imel kaj početi s parc. št. *34, ki meri 18 m2. Parc. št. 132/4 predstavlja zazidljivo parcelo s površino 174 m2 na nasprotni strani magistralne ceste, drži pa se parc. št. 133/1, ki je bila dodeljena predlagateljici. Parc. št. 132/4 bi predstavljala uporabno zemljišče le skupaj s parc. št. 133/1 in bi jo bilo tudi zaradi tega treba dodeliti predlagateljici, ki sicer pri tem izrecno ne vztraja, opozarja pa na smiselnost drugačne odločitve. Skupna vrednost navedenih treh nepremičnin znaša 16.943,00 EUR, z dodelitvijo teh nepremičnin poleg nepremičnin iz izpodbijanega sklepa pa bi predlagateljica prejela skupno vrednost 164.620,73 EUR, kar je še vedno manj, kot bi ji pripadalo glede na skupno vrednost nepremičnin.

3. Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. V pritožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo prvega sodišča o razdružitvi solastnih nepremičnin. Solastne nepremičnine je potrebno obravnavati kot zaokrožene celote. Posamezen iztrgani del šele v povezavi z lego in lastništvom sosednjih zemljišč ter dejansko uporabo dobi svoj pomen. Prvo sodišče se ni ukvarjalo z ugovori nasprotnega udeleženca, da bi glede na vrsto zemljišča ob pomenu delitve in razdelitve moralo biti pridobljeno ustrezno mnenje izvedenca. Jedro nepremičnin predstavlja kmetijo. Vsaka kmetija ima zanjo pomembna ter bistvena zemljišča in tudi dislocirana zemljišča. Brez upoštevanja vseh gospodarskih meril tako kot v konkretnem primeru gre za grob poseg v strukturo kompleksa. Osnovni kompleks se drobi, nasprotnemu udeležencu pa se pripisujejo dislocirani deli, čeprav bi bilo edino pravilno in gospodarsko smotrno, da najprej te dele ali vsaj ustrezen del dobi predlagateljica. Delitev predstavlja drobljenje posameznih zaokroženih sklopov kmetije, pri čemer sodišče dodatno razbije celo teritorialno ločen kompleks. Tako se še dodatno razbija nepremičnine v k.o. X. Ta kompleks je bil že doslej lokacijsko ločen, v primeru delitve pa posamezni del izgubi celoten pomen. Ni jasno, zakaj sodišče sledi predlagateljici le za nekatere od teh parcel v k.o. X. Sodišče ni obrazložilo, zakaj naj bi konkretno navedene parcele dobila na podlagi svoje želje predlagateljica, ostale pa ostanejo nasprotnemu udeležencu. Lega nekaterih je ugodnejša od lege drugih nepremičnin. Pri takšni razdelitvi prvega sodišča gre celo za obremenitev nasprotnega udeleženca z neaktualnimi površinami. Hkrati je nasprotni udeleženec osiromašen za vitalna zemljišča. Če bi sodišče sledilo opozorilom, da je delitev potrebno obdelati s strani stroke tudi glede primernosti delitve za nadaljnji obstoj kmetije oziroma glede potreb kmetijske dejavnosti, predlogu predlagateljice ne bi bilo mogoče slediti. Tudi izpoved izvedenke C. U. je mogoče razumeti v smeri ohranjanja določenih kompleksov. Izpovedala je, da je smiselno razdružiti nepremičnine tako, da dobi parcele, ki tvorijo kmetijo tisti udeleženec, ki ostane na kmetiji. To pomeni, da bi predlagateljici prvenstveno šlo vse zemljišče v k.o. X, potem pa bi se glede na potrebe obdelovanja in ohranjanja kmetije s pomočjo izvedenca ocenilo, katere parcele za samo kmetijo niso tako pomembne, da bi se jih lahko izločilo tudi iz tega kompleksa. Gre za strokovno vprašanje, s katerim se sodišče prve stopnje ni posebej ukvarjalo. Konkretni interes predlagateljice za posamezne parcele ni izkazan. Ni obrazloženo, zakaj bi predlagateljica izkazala interes ravno za parcele, ki jih sama našteva. Njenega navidezno navajanega interesa ni mogoče preizkusiti oziroma ni navedeno, zakaj naj bi bil za določene parcele izkazan interes. Če bi šlo le za interes pridobiti vrednostni del, bi bilo logično, da bi vse parcele v k.o. X pridobila predlagateljica. Za te nepremičnine se pri izkoriščanju pojavi problem za nasprotnega udeleženca, glede na potrebe po drugačni mehanizaciji. Če že prej ni bilo pravega ekonomskega interesa za nabavo specifičnih strojev za celoten obseg nepremičnin v k.o. X, je ob dodatnem drobljenju tega kompleksa ta ekonomski interes toliko manjši. V kompleksu nepremičnin k.o. X je po odločitvi prvega sodišča predlagateljica dobila šest parcel, nasprotni udeleženec pa tri parcele. Ni jasno, zakaj predlagateljica ne bi mogla imeti na tem krajevno dislociranem delu še preostale tri parcele. V k.o. Y, ki predstavlja osrednji del kmetije, bi predlagateljica po sklepu prvega sodišča postala izključna lastnica 17 najbolj zanimivih parcel, nasprotni udeleženec pa naj bi postal izključni lastnik 12 parcel. Gospodarsko nesmotrno naj bi se delile še nepremičnine v k.o. Z. Nasprotni udeleženec je posebej opozoril, da bi ob samem načinu delitve glede konkretnih predlogov sodišče moralo pridobiti strokovno mnenje izvedenca. Sodišče ni izvedlo ogleda, čeprav je bilo to predlagano. Sodišče tudi ni zaslišalo izvedenca. Če bi sodišče izvedlo te dokaze, bi prišlo do drugačnih zaključkov in bi bil zato drugačen tudi način delitve.

4. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlagateljice predlaga njeno zavrnitev. Predlagateljica ni odgovorila na vročeno pritožbo nasprotnega udeleženca.

5. Pritožbi sta delno utemeljeni.

6. V postopku za delitev solastnih stvari je glavni kriterij za delitev stvari v naravi upravičen interes vsakega solastnika (drugi odstavek 70. člena SPZ). Gre za pravni standard, ki mu v vsakem posameznem primeru določi vsebino sodišče, upoštevajoč konkretne okoliščine na strani udeležencev postopka in okoliščine v zvezi s predmetom delitve. Pritožbeno sodišče v nadaljevanju obrazložitve uporablja za posamezne nepremičnine stare oznake zaradi boljše preglednosti.

7. Upoštevajoč navedeno izhodišče predlagateljica utemeljeno graja, da je napačna odločitev prvega sodišča, da nasprotni udeleženec prejme v izključno last parc. št. *11 in parc. št. *34 (v naravi stari hlev in zemljišče, kjer je stal porušeni kozolec). Navedeni nepremičnini se nahajata v sklopu drugih nepremičnin, ki jih je prejela predlagateljica (južno od parc. št. 358/1 k.o. Y). Po eni strani takšna odločitev zmanjšuje funkcionalnost in vrednost teh nepremičnin predlagateljice, po drugi strani pa nasprotni udeleženec nepremičnine parc. št. *11 ne bi mogel uporabljati brez stvarne služnosti poti, saj bi do nje lahko prišel le preko predlagateljičine parc. št. 131, kot je razvidno iz katastrskega načrta in kar zatrjuje tudi predlagateljica. Če bi obveljala takšna odločitev, bi moralo prvo sodišče ustanoviti stvarno služnost poti (tega ni storilo) v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče stvari in v breme vsakokratnega lastnika služeče stvari, kar bi vplivalo tudi na vrednost nepremičnin vsakega udeleženca (končni rezultat delitve bi bil za nasprotnega udeleženca tako še ugodnejši, za predlagateljico pa slabši, gledano vrednostno), vse to pa bi moralo prvo sodišče upoštevati po uradni dolžnosti (125. člen ZNP). Okoliščina, da je nasprotni udeleženec prejel v izključno last tudi nepremičnine severno od parc. št. 358/1 k.o. Y, ki v naravi predstavljajo vse vitalne stanovanjske in gospodarske objekte solastne kmetije, zaradi česar nepremičnini parc. št. *11 in parc. št. *34 ne moreta biti pomembni za opravljanje kmetijske dejavnosti nasprotnega udeleženca, smotrnejša raba in zaokroženost nepremičnin predlagateljice južno od parc. št. 358/1 k.o. Y z vidika navedenega pravnega standarda (upravičeni interes) narekujejo, da dobi predlagateljica v svojo izključno last tudi parc. št. *11 in parc. št. *34. 8. Predlagateljica utemeljeno opozarja, da je materialno pravno napačna tudi odločitev glede delitve parc. št. 132/4 in parc. št. 133/1 in sicer na ta način, da teh nepremičnin ne dobi v izključno last eden ali drugi udeleženec tega postopka. Parc. št. 132/4 je glede na majhno površino (174 m2) sama zase kot stavbno zemljišče nefunkcionalna, zato je z vidika njene uporabnosti smotrna le takšna odločitev, da parc. št. 132/4 in parc. št. 133/1, ob njej pa tudi parc. št. 135/2 (gre za majhno zemljišče, veliko le 289 m2, ki se nahaja med magistralno cesto in drugimi javnimi potmi ter meji le še na solastno nepremičnino parc. št. 133/1), dobi v izključno last eden ali drugi udeleženec tega postopka. S tem v zvezi pritožba udeleženca utemeljeno izpostavlja, da je pri delitvi treba upoštevati (kolikor je le mogoče) solastne nepremičnine kot zaokrožene celote, se izogibati nepotrebnemu drobljenju zemljišč in upoštevati potrebe kmetijske dejavnosti v okviru nadaljnjega obdelovanja in ohranjanja kmetije nasprotnega udeleženca tudi z vidika bližine zemljišč v k.o. Y, kjer se nahaja osrednji del kmetije, pri čemer pa navedene okoliščine nasprotni udeleženec obrazloženo izpostavlja le še v povezavi z vprašanjem pravilnosti odločitve prvega sodišča o delitvi nepremičnin v k.o. X. V preostalem delu je pritožba nasprotnega udeleženca povsem nekonkretizirana (zato v tem delu ne terja obrazloženega odgovora pritožbenega sodišča), saj ne obrazloži, glede katerih solastnih nepremičnin naj bi bila odločitev prvega sodišča o njihovi delitvi napačna (to velja tudi glede nepremičnin v k.o.Z, saj je pritožbeni očitek o njihovi gospodarsko nesmotrni delitvi pavšalen). Neutemeljeno je tudi zavzemanje nasprotnega udeleženca za angažiranje izvedenca glede načina delitve, saj mora upravičen interes zatrjevati solastnik oziroma udeleženec postopka, z izvajanjem dokazov pa ni mogoče dopolnjevati pomanjkljive trditvene podlage o obstoju upravičenega interesa za dodelitev posameznih nepremičnin v izključno last. Zakaj naj bi bila potrebna ogled in zaslišanje izvedenca (nasprotni udeleženec ne pove niti tega, na katerega izvedenca misli) nasprotni udeleženec ni pojasnil, zato vprašanje izvedbe teh procesnih dejanj ni odločilno.

9. Predlagateljica se je potegovala za dodelitev posameznih zemljišč v k.o. X (ki jih je tudi prejela), za katera nasprotni udeleženec ni izrazil nobenega interesa oziroma je zemljišča v k.o. X v celoti prepuščal predlagateljici. Ker gre za zemljišča, ki so oddaljena od bivališč obeh udeležencev, je zaradi racionalnosti njihove obdelave neprimerno, da bi se jih v naravi delilo med oba udeleženca. Ker je predlagateljica izkazovala interes za pridobitev pomembnega dela teh zemljišč (prvo sodišče ji je od devetih parcel na tem območju dodelilo v last šest zemljišč) je smotrno, da prevzame v last tudi ostale tri parcele, ki so bile sicer dodeljene nasprotnemu udeležencu (parc. št. 757, parc. št. 762 in parc. št. 770/2). Zaradi zaokroženosti, večje uporabnosti in upoštevanja interesov kmetijske dejavnosti nasprotnega udeleženca pa je tudi smotrno, da nasprotni udeleženec dobi v izključno last (poleg parc. št. 132/4) še parc. št. 133/1 in parc. št. 135/2. 10. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbama in spremenilo izpodbijani sklep tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, v ostalem pa je pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni ter v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353., 358. ter 2. in 3. točka 365. člena ZPP). Vrednost nepremičnin, ki jih še dobi predlagateljica, znaša glede na cenitve sodnih izvedencev skupaj 19.616,00 EUR, vrednost nepremičnin, ki ju dobi nasprotni udeleženec pa znaša 3.618,40 EUR. Vrednost vseh nepremičnin predlagateljice tako znaša 163.675,33 EUR, kar je sicer nekoliko manj od vrednosti 1/3 solastnih nepremičnin (166.678,10 EUR), vendar se je predlagateljica odpovedala izplačilu razlike v denarju.

11. Stroške pritožbenega postopka je priglasil le nasprotni udeleženec, ki te stroške krije sam (prvi odstavek 35. člena ZNP in drugi odstavek 165. člena ZPP).