Jedro

Zoper sklep stečajnega senata, s katerim ta določi predujem za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka, je dopustna pritožba, ker ne gre za sklep procesnega vodstva po 270. členu ZPP.

Izrek

Pritožbi dolžnika se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog dolžnika za začetek stečajnega postopka, ker je ugotovilo, da predlagatelj ni v določenem roku plačal predujma v znesku 150.000,00 SIT za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pritožbo, v kateri smiselno predlaga njegovo razveljavitev ter navaja, da mu je bil skupaj z vabilom za narok vročen poziv za plačilo predujma v znesku 100.000,00 SIT, na naroku dne 20.12.1999 pa je bil znesek predujma povišan na 150.000,00 SIT, pri čemer je dolžnik pričakoval, da mu bo v zvezi s tem izdan sklep o spremenjenem, zvišanem znesku, ter da bo hkrati odločeno o postavitvi sodnega izvedenca.

Pritožba dolžnika je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dolžniku kot predlagatelju stečajnega postopka določilo na naroku dne 20.12.1999 predujem za kritje stroškov za izvedenca na podlagi 1. odst. 93. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l.RS št. 67/93 s sprem.). Pri tem je očitno menilo, da gre za sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe in ki ga torej ni potrebno vročiti strankam.

Zakon o pravdnem postopku (ZPP/99) v 2. odst. 329.čl. določa, da se sklep, ki je bil razglašen na naroku, vroči strankam v overjenem prepisu samo tedaj, če je zoper ta sklep dovoljena posebna pritožba, če se lahko na podlagi sklepa takoj zahteva izvršba ali če to zahteva vodstvo pravde; po določilu 270. čl. ZPP je odločitev o položitvi predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj (konkretno: za postavitev izvedenca) stvar procesnega vodstva in zoper takšen sklep ni pritožbe. Vendar pa je pritožbeno sodišče ne glede na to mnenja, da ZPPSL kot specialni predpis za izvedbo in postopek stečaja, nalaga sodišču v takšnem primeru izdajo sklepa, zoper katerega je dopustna pritožba. ZPPSL namreč v 15. čl. napotuje le na smiselno uporabo določb zakona o pravdnem postopku, če ni s tem zakonom (torej z ZPPSL) določeno drugače. V skladu s 1. odst. 12. čl. ZPPSL se v stečajnem postopku odloča z odredbo (ki je nalog uradni osebi ali organu za izvršitev posameznih dejanj), ali s sklepom. Glede na to je odločitev stečajnega senata o plačilu predujma po 1. odst. 93. čl. ZPPSL lahko samo sklep; po izrecnem določilu 1. odst. 13. čl. ZPPSL je zoper sklep v stečajnem postopku dopustna pritožba, če s tem zakonom ni drugače določeno. Ker torej v zvezi z določitvijo predujma po 93. čl. ZPPSL to ni določeno, je dopustna pritožba tudi zoper tovrsten sklep, zaradi česar mora biti ta vročen stranki v overjenem prepisu na podlagi 2. odst. 329. čl. ZPP. Ker v obravnavanem primeru temu ni bilo tako, je moralo pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (354.čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL), v okviru katerega bo treba najprej izdati sklep po 1. odst. 93. čl. ZPPSL, zoper katerega je dopustna posebna pritožba.