Jedro

Tožnica bi morala kot dokaz o izvedeni investiciji vlogi priložiti dokazilo, katerega je javni razpis določil kot ustreznega za vrsto investicije, torej ker gre za investicijo v aparat (in ne v gradnjo ali nakup nepremičnine ali vozila), fotografijo tega aparata kot dokaz, da je aparat dostavljen oziroma prejet. Tožnica se zato brez uspeha sklicuje na predloženi račun kot na dokaz o izvedeni investiciji, saj - kot je tožnici pojasnjeno že z drugostopenjsko odločbo - račun ni (primeren) dokaz o konkretno izvedeni investiciji tožnice. V tem primeru je jasno, konkretno in nedvoumno določeno v razpisni dokumentaciji, katere dokaze je treba priložiti k vlogi za njeno uspešno uveljavljanje. Tožnica se zato posledično ne more sklicevati, da ni bila seznanjena, na kakšen način naj vlogo dopolni, še zlasti upoštevajoč način prijave na javni razpis (izpolnitev in oddaja vloge po spletni aplikaciji in nato še tiskanje, podpis in odposlanje vloge po pošti, kot to izhaja iz točke XIII. JR), kar je tožnica upoštevala, saj v nasprotnem primeru njena vloga sploh ne bi bila obravnavana.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ zavrnil vlogo tožnice za ukrep Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj (1. točka izreka) in odločil, da stroški postopka pa niso nastali (2. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da se je tožnica prijavila na razpis, objavljen na spletni strani toženke. Po ugotovitvi, da je vloga tožnice nepopolna, jo je strokovna komisija pozvala na njeno dopolnitev. Za dokazila v zvezi z osnovnim sredstvom - aparat za pedikuro se je tožnica sklicevala na že predložene listine. Za ta del tožničine vloge je strokovna komisija navedla, da znašajo neupravičeni stroški 2.167,50 EUR, ker ob dopolnitvi ni bilo poslanih ustreznih dokazil o izvedbi. Na predlog komisije je bilo zato odločeno, kot izhaja iz izreka sklepa.

3.Drugostopenjski organ je zavrnil tožničino pritožbo. V zvezi s pritožbenimi navedbami je še dodal, da za aparat za pedikuro ni bilo dostavljenega ustreznega dokazila, zato je bila vloga zavrnjena. Račun, ki ga je tožnica priložila, predstavlja samostojno obvezno prilogo in ne dokazilo o izvedeni investiciji. V postopku prijave na javni razpis so potrebna dokazila tista, ki so določena z javnim razpisom, in jih kot takšna določi strokovna komisija, ki vodi postopek javnega razpisa. Za popolnost vloge je treba predložiti vsa zahtevana dokazila.

Bistvene navedbe strank v tem upravnem sporu

4.Tožnica s tožbo izpodbija 1. točko izreka izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na točko 1 v vlogi tožnice, zaradi bistvenih kršitev postopka, napačne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. K prijavi je tožnica posredovala račune za nabavo osnovnih sredstev, potrdilo o plačilu kupnine ter vpis v register osnovnih sredstev. Prvostopenjski organ je v pozivu na dopolnitev vloge z dne 28. 7. 2021 tožnici podal povsem napačen pravni pouk glede posledice, ki bo stranko doletela, če vloge ne bo dopolnila, saj je bila opozorjena na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Skladno z veljavnimi predpisi pa mora organ postopek nadaljevati in na podlagi tretjega odstavka 140. člena ZUP meritorno odločiti o stvari. Poziv na dopolnitev je bil tudi nejasen, saj so dokazi, ki jih je tožnica prvotno predložila, po naravi stvari, po njihovi kvaliteti, povsem ustrezni za dokazovanje izvedene investicije, organ pa v pozivu tožnici v ničemer ni pojasnil, zakaj ti dokazi ne zadoščajo, oziroma ni navedel, da ne zadoščajo. Šele iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da naj bi bila obligatorna predložitev fotografije stroja, ker se ta edina šteje kot ustrezno sredstvo za dokazovanje navedenega dejstva. Takšna obveznost prijavitelja ni navedena v razpisni dokumentaciji, k temu tožnica tudi ni bila jasno in določno pozvana. Med obveznimi prilogami na deseti strani Obrazca za prijavo je pod točko 6 zgolj primeroma določeno, da se kot takšno dokazilo šteje fotografija. Računovodske listine, ki jih je predložila, dokazujejo nakup, in imajo večjo dokazno vrednost kot fotografija stroja. Tožnica predlaga, da sodišče s sodbo odloči, da se izpodbijan sklep odpravi, in se vlogi tožnice za prijavo na javni razpis ugodi, toženka pa je dolžna tožnici plačati stroške tega upravnega spora. Podredno tožnica predlaga, da sodišče s sodbo odloči, da se izpodbijan sklep odpravi in se zadeva vrne organu v ponovni postopek, toženka pa je dolžna tožnici plačati stroške tega upravnega spora.

5.V odgovoru na tožbo z dne 3. 3. 2022 je toženka navedla, da vztraja pri izvedenem postopku in šteje, da je bilo v zadevi procesno in materialno pravilno odločeno ter predlaga sodišču, da tožbo zavrne. Poslala je tudi upravni spis.

6.Toženka je sodišču poslala še vlogo z dne 17. 5. 2024. V njej je navedla, da je bil tožnici dan pravilen pouk v zvezi z nepopolnimi vlogami. Glede investicije pod št. 1 tožnica zahtevanih dokazil ni predložila niti v naknadnem roku. Zahteva po predložitvi dokazil se je nahajala v elektronski vlogi, za katero se je tožnica registrirala, kar pomeni, da se je seznanila z vsem zahtevanim gradivom. Predložitev računa je bila samostojna obvezna priloga. Glede na točko 6 obrazca za prijavo je bilo poleg računa, ki ga je tožnica priložila vlogi, potrebno priložiti še druga dokazila, primeroma navedena v tej točki. Gradivo, ki ga je tožnica priložila poleg računa, tudi ne dosega standardov prepričljivosti. Izvedba investicije se dokazuje šele z dokazilom o prejetju artikla. Toženka predlaga sodišču, da tožbo zavrne in tožnici naloži povrnitev stroškov, ki so ji nastali v tem postopku.

Glavna obravnava in dokazni postopek

7.Sodišče je opravilo narok za glavno obravnavo 4. 6. 2024, na katerega sta pristopili obe stranki, zastopani po pooblaščencih. Tožnica je vztrajala pri dosedanjih navedbah, opozorila na sodbo Vrhovnega sodišča, I Up 103/2002, toženka je vztrajala pri svojih dosedanjih navedbah.

8.V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v izpodbijani sklep, drugostopenjsko odločbo, poziv na dopolnitev vloge, prijavni obrazec za spletno prijavo, kar vse se nahaja v upravnih spisih, in v ostale listine upravnega spisa.

9.Sodišče vpogleda v Javni razpis s popravkom ni štelo kot dokaznega predloga, ker gre za pravo.

K I. točki izreka:

10.Tožba ni utemeljena.

11.Po pregledu upravnega spisa in izpodbijanega sklepa sodišče ocenjuje, da je izpodbijani sklep izdan skladno z zakonom ter kot takšen pravilen in zakonit. Sodišče zato sledi tem razlogom (in razlogom iz drugostopenjske odločbe) ter se po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje, v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

12.V predmetni zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je bila zavrnjena vloga tožnice na Javni razpis o dodeljevanju državnih pomoči de minimis za pospeševanje malega gospodarstva v občini Jesenice v letu 2021 (JR). Tožbeni ugovori se nanašajo na osnovno sredstvo pod točko 1 v vlogi tožnice, glede katere tožnica toženki očita, da v razpisni dokumentaciji in pozivu k dopolnitvi ni jasno in določno navedla, katera dokazila naj tožnica predloži, napačen pa je bil tudi pouk glede posledice, ki bo tožnico doletela, če vloge ne bo dopolnila.

13.Javni razpis je po ustaljeni upravno-sodni praksi poseben postopek, v katerem je enakost obravnavanja vseh subjektov, ki so se na javni razpis prijavili, bistvenega pomena. Prijaviteljem mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa. Do različnega obravnavanja kandidatov ne sme priti samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Uspeh prijaviteljev na javnem razpisu mora biti odvisen zgolj od izpolnjevanja v naprej natančno določenih objektivnih kriterijev in meril javnega razpisa, ki pa morajo imeti podlago v veljavnih predpisih.1

14.Gre tudi za drugo javnopravno stvar po 4. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Upravni postopek se namreč smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Sodna kontrola v teh postopkih je omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.

11 Sodba Vrhovnega sodišča, I Up 103/2002.

15.Razpisna dokumentacija JR (JR je bil 2. 3. 2021 objavljen na spletni strani toženke), je obsegala besedilo tega JR, poleg njega pa med drugim še prijavni obrazec za ukrep Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj. Po vpogledu v besedilo JR sodišče ugotavlja, da je pri navedenem ukrepu, ki je opredeljen v točki VI javnega razpisa, pri obveznih prilogah navedeno, da je obširen opis naveden v prijavnem obrazcu, v alinejah pa je v besedilu JR taksativno navedenih sedem sklopov obveznih prilog, in sicer: potrdilo FURS o plačilu davkov in drugih obveznih dajatev, kopija računov, pogodb za vse navedene upravičene stroške, potrdila o plačilu, dokazilo o knjiženju v poslovne knjige, izpis iz registra opredmetenih osnovnih sredstev, dokazilo o izvedeni investiciji in dokazilo o letu izdelave opreme. Obvezne priloge (z enako vsebino kot v JR) so navedene tudi v prijavnem obrazcu po točkah, kot dokazilo o izvedeni investiciji (pod točko 6) pa so naštete naslednje listine: npr. fotografija, kopija projektne dokumentacije oz. elektronska verzija, kopija izpisa iz zemljiške knjige, kopija dokazila o licenci, prometno dovoljenje za registrirana vozila ipd.

16.Po oceni sodišča je pri zadevnem ukrepu pod točko VI JR dovolj jasno in razumljivo zapisano, katere sklope obveznih prilog je potrebno priložiti vlogi za javni razpis. Sklop dokazilo o izvedeni investiciji iz 6. točke obveznih prilog je tudi ustrezno obširneje opisan v prijavnem obrazcu.

17.Sodišče pritrjuje navedbam toženke, da je bila predložitev računa samostojna obvezna priloga (kot navedeno zgoraj npr. pod 2. točko v prijavnem obrazcu), hkrati pa je bilo treba vlogi priložiti še druga obvezna dokazila, med drugim dokazila, primeroma navedena v 6. točki obrazca za prijavo. Tožnica bi tako morala kot dokaz o izvedeni investiciji vlogi priložiti dokazilo, katerega je JR določil kot ustreznega za vrsto investicije, torej ker gre za investicijo v aparat (in ne v gradnjo ali nakup nepremičnine ali vozila), fotografijo tega aparata kot dokaz, da je aparat dostavljen oziroma prejet. Tožnica se zato brez uspeha sklicuje na predloženi račun kot na dokaz o izvedeni investiciji, saj - kot je tožnici pojasnjeno že z drugostopenjsko odločbo - račun ni (primeren) dokaz o konkretno izvedeni investiciji tožnice. In s tako presojo organa se sodišče tudi strinja. Ob tem še dodaja, da bi organ, če bi upošteval račun kot dokaz o izvedeni investiciji, tožnico obravnaval privilegirano proti drugim prijaviteljem, ki so se na razpis prijavili in kot dokaz o izvedeni investiciji predložili v 6. točki obrazca za prijavo (natančno) opredeljena dokazila, in s tem kršil 14. člen Ustave RS.

18.Sodišče tudi ne sledi tožbenim očitkom o napačnem pravnem pouku v pozivu na dopolnitev vloge. Strokovna komisija je, upoštevajoč stanje tožničine vloge ob odprtju in njenem pregledu (vloga ni bila podpisana, umanjkali so razlogi za investicijo z opredelitvijo sprememb v posledici izvedene investicije, ipd. ter dokazilo o izvedeni investiciji), ravnala v skladu s postopkovnimi pravili, določenimi v Odloku o dodeljevanju državni pomoči de minimis za pospeševanje malega gospodarstva v občini Jesenice (13. člen). Ob tem sodišče še dodaja, da ZUP smiselno enako ureja obravnavo nepopolnih vlog. Po ugotovitvi, da je bila tožničina vloga na JR nepopolna, je tožnico namreč pravilno pozvala na njeno dopolnitev in tudi pravilno opozorila na posledice, če vloge ne bo dopolnila (dopis, št. 302-18/2021-4 z dne 28. 7. 2021). In po tem, ko se je tožnica v zvezi z dokazilom o izvedeni investiciji za aparat za pedikuro sklicevala na že predloženi račun, je strokovna komisija mogla vsebinsko obravnavati vlogo in jo, upoštevajoč vsebino določb JR, morala zaradi njene materialne nepopolnosti zavrniti. Ker pa se je tožnica že opredelila glede ustreznosti že predloženega dokaza v zvezi z izvedeno investicijo (že predloženi račun je po mnenju tožnice zadoščal), ponoven poziv tudi po oceni sodišča ni bil potreben.

19.Tožnica tudi očita pomanjkljivost poziva na dopolnitev vloge, saj meni, da bi morala strokovna komisija v pozivu izrecno navesti, katera dokazila štejejo kot dokaz o izvedeni investiciji. Pri tem se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča, I Up 103/2002 z dne 5. 6. 2003. Po stališču iz te sodbe mora organ v pozivu jasno navesti, katera dokazila naj stranka predloži in jo tudi pravilno opozoriti na posledico, ki jo bo doletela, če vloge ne bo dopolnila. Kot izhaja iz citirane sodbe, je šlo za zadevo s področja urejanja prostora, organ pa je tožečo stranko pozval na navedbo podatkov in predložitev dokazil iz 53. člena ZUN ter jo opozoril, da bo, če vloge ne bo dopolnila in je ne bo mogoče obravnavati, odločil na podlagi predloženih listin (torej odločil meritorno - op. sod.), čemur pa ni sledil in je njeno vlogo zavrgel. Vrhovno sodišče je zato pritrdilo Upravnemu sodišču, da je v zadevi prišlo do bistvene kršitve pravil postopka.

20.V obravnavanem primeru pa je bil tožnici dan poziv na (med drugim) predložitev dokazila o izvedeni investiciji. Kaj se šteje kot dokaz o izvedeni investiciji, je - kot tudi že povedano - izrecno navedeno v 6. točki obrazca za prijavo, ki je del razpisne dokumentacije JR, na katerega se je tožnica prijavila. Zato ne gre za enak oziroma podoben primer, kot izhaja iz zgoraj citirane sodbe Vrhovnega sodišča RS, saj je v tem primeru jasno, konkretno in nedvoumno določeno v razpisni dokumentaciji, katere dokaze je treba priložiti k vlogi za njeno uspešno uveljavljanje. Tožnica se zato posledično ne more sklicevati, da ni bila seznanjena, na kakšen način naj vlogo dopolni, še zlasti upoštevajoč način prijave na JR (izpolnitev in oddaja vloge po spletni aplikaciji in nato še tiskanje, podpis in odposlanje vloge po pošti, kot to izhaja iz točke XIII. JR), kar je tožnica upoštevala, saj v nasprotnem primeru njena vloga sploh ne bi bila obravnavana.

21.Sodišče je tako, glede na povedano, presodilo, da je tožba neutemeljena in jo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K II. točki izreka:

22.Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Tako npr. iz sodne prakse I U 618/2016-8 z dne 4. 10. 2017.

2Pristojni oddelek v roku 10 dni od dneva odpiranja vlog pozove vlagatelje, ki so oddali nepopolne vloge za dopolnitev, pri čemer je rok za oddajo dopolnitev vloge 8 dni od prejema poziva na dopolnitev vloge.

367. člen ZUP: Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu (prvi odstavek). Če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo (drugi odstavek).

4V zapisniku o naroku za glavno obravnavo dne 4. 6. 2024 pomotoma navedena z opravilno številko, I Up 103/2022;