Jedro

Oškodovanki, ki je v škodnem dogodku utrpela udarnino glave, zvin vratne hrbtenice, udarnino medenice, področja trtice in levega gležnja, je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem odškodnino v višini 1.000,00 EUR potem, ko je izvedenec ugotovil, da je trpela srednje hude telesne bolečine 5 dni po poškodbi, nato pa 2 tedna lahke in še 1 teden občasne lahke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči plačati glavnico v znesku 3.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2008 do plačila (I.) in tožeči stranki naložilo, da toženi plača stroške v višini 1.132,67 EUR s pripadki (III.). Kar je tožeča stranka zahtevala več, je sodišče zavrnilo (II.).

2. Sodbo v ugodilnem delu (I.) in v odločitvi o stroških (III.) izpodbija tožena stranka po odvetniku. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je odškodnina, ki jo je sodišče odmerilo za oškodovanca in oškodovanko iz naslova prestanih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter strahu, previsoko odmerjena in da odločitve o stroških ni mogoče preveriti, ker ni obrazložena.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Diagnoze poškodb, ki sta jih v prometni nesreči, ki jo je povzročila tožena stranka, utrpela oba oškodovanca, je podal izvedenec medicinske stroke dr. C. Ugotovil je, da je oškodovanec K. v nezgodi utrpel udarnino prsnega koša, udarnino in odrgnino levega kolena, leve goleni, desnega stopala in zunanjega dela področja desnega gležnja ter udarnino, raztrganino na področju zunanjega dela levega gležnja. Vse poškodbe so kvalificirane kot lahke telesne poškodbe.

5. Oškodovanec je 14 dni trpel lahke bolečine, v tem času občasno tudi srednje hude, nato pa 14 dni samo lahke. Po štirih tednih so se lahke bolečine pojavljale le še občasno. Izrecno je povedal, da so vse bolečine, kot jih je ugotovil, posledica nezgode, ki jo je zakrivila tožena stranka. Oškodovanec je bil prepeljan najprej v ZD, nato pa v bolnišnico, kjer so ga slikali in mu zašili rano na levem gležnju v lokalni anesteziji. Nekajkrat je moral obiskati zdravnika v ZD, hladiti poškodovana mesta, nato pa je obiskoval fizikalno terapijo v L., kjer je bil 20 x. Na tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo odškodnino iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem za oškodovanca K. v višini 1.500,00 EUR in je povsem primerljiva z odškodninami, ki jih v podobnih primerih odmerjajo sodišča. 6. Enako velja tudi za odškodnino iz naslova prestanega strahu v višini 600,00 EUR. Izvedenec je zaslišan na glavni obravnavi dogodek opisal kot izredno bizaren in popolnoma nepričakovan glede na kraj dogodka, kar vse je pri obeh poškodovancih povzročilo močan primarni strah, ki je trajal kar nekaj ur in je porušil oškodovančevo ravnovesje tako, da se vsakič, ko se spomni mesta in načina poškodbe, počuti slabo, saj se je vse skupaj zgodilo na bencinskem servisu, ko se je oškodovanec ustavil, da bi preveril tlak v pnevmatikah, toženi pa je s tovornjakom tako agresivno speljal z bencinskega servisa, da je pri tem zadel oškodovančev avto, ki ga je ob trčenju odbilo kar 5,1 m. Izvedenec je potrdil tudi obstoj sekundarnega strahu za izid zdravljenja do pregleda v bolnišnici v B., kjer so zdravniki potrdili, da so poškodbe površinske in lažje narave. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pritožbeno sodišče nima nikakršnih pomislekov, da je odškodnina iz naslova prestanega (primarnega in sekundarnega) strahu v višini 600,00 EUR primerna in v skladu z uveljavljeno sodno prakso.

7. Oškodovanki, ki je v škodnem dogodku utrpela udarnino glave, zvin vratne hrbtenice, udarnino medenice, področja trtice in levega gležnja, je sodišče prve stopnje odmerilo iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem odškodnino v višini 1.000,00 EUR potem, ko je izvedenec ugotovil, da je trpela srednje hude telesne bolečine 5 dni po poškodbi, nato pa 2 tedna lahke in še 1 teden občasne lahke. Izvedenec je pri tem izključil bolečine, ki jih je trpela v gležnju, kot posledico zloma, ki ga je utrpela v drugem škodnem dogodku. Izločil je tudi bolečine v vratu, ki so bile posledica degenerativnih sprememb. Posebnih neugodnosti oškodovanka v zvezi z zdravljenjem tudi ni trpela, razen prevoza z rešilnim vozilom, rtg slikanja, 10–dnevnega mirovanja po poškodbi in jemanja protibolečinskih zdravil. Zato se odškodnina odmerjena v višini 1.000,00 EUR, približno ene povprečne plače, pokaže kot povsem primerna in v skladu z uveljavljeno sodno prakso.

8. Sodišče je za oškodovanko odmerilo odškodnino iz naslova prestanega strahu v višini 500,00 EUR, kar je glede na strah, ki ga je v podobnih okoliščinah kot oškodovani, utrpela tudi oškodovanka, primerno in v skladu z uveljavljeno sodno prakso.

9. Izpodbijana sodba je tudi glede odločitve o stroških postopka pravilna. Protispisna je trditev pritožbe, da stroški, ki so bili priznani tožencu, niso specificirani, saj je to razvidno iz stroškovnika, ki je v spisu. Zmotno je tudi stališče, da bi morala tožeča stranka iste stroške priglašati večkrat, še zlasti v primeru, ko je zadeva vrnjena v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Za takšno stališče pritožbe v določilih Zakona o pravdnem postopku ni podlage. Protispisna je tudi nadaljnja pritožbena trditev, da odločitve o stroških, ki se nanašajo na tožečo stranko, ni mogoče preveriti, tudi ta specifikacija je namreč razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu. Ker stroški za delo sodnega izvedenca niso bili plačani iz predujma, ki bi ga založila tožena stranka, ne more biti upravičena do povračila stroškov za delo sodnega izvedenca.

10. Glede na vse navedeno se pritožba tožene stranke pokaže kot neutemeljena, zato jo je sodišče na podlagi določila 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje v ugodilnem delu.

11. Tožena stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).