Jedro

Predhodno komisijsko preverjanje urbanističnih rešitev oziroma projektnih rešitev PGD s strani občine je nedopusten pogoj in kot tak ne pomeni razloga za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici iz 3. točke prvega odstavka 274. člena ZUP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo predlog tožeče stranke za odpravo odločbe Upravne enote Maribor, št. 351-562/2015/18 (7108) z dne 17. 11. 2015 po nadzorstveni pravici. Z navedeno odločbo je bilo investitorjema A.A. in B.B. izdano gradbeno dovoljenje za rušitev obstoječega objekta in novogradnjo manj zahtevnega objekta za rejo živali, etažnosti P na zemljišču s parc. št. 764/4 in 764/5 obe k.o. …. Tožeča stranka v zahtevi za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici zatrjuje, da je podan razlog za takšno odpravo po 3. točki prvega odstavka 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja ni prosil za prevero lokacije na občini v skladu z 12. členom Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor – za območje Miklavža (v nadaljevanju Odlok o PUP).

2. Ministrstvo v izpodbijani odločbi ugotavlja, da je prvostopni organ v odločbi o izdaji gradbenega dovoljenja ugotovil, da sta zemljišči, predvideni za gradnjo, opredeljeni kot stavbno zemljišče v ureditvenem območju za poselitev, posege na tem območju pa ureja Odlok o PUP. Investitorja sta v skladu z 12. členom tega Odloka predložila naslednja strokovna mnenja: ekološko presojo vplivov na okolje št. 01/2013 z dne 11. 2. 2013, ki ga je izdelala E.; analizo tveganja za onesnaženje podzemne pitne vode ob gradnji objekta za vzrejo piščancev na parc. št. 764/4 in 764/5, obe k.o. …, izdelano s strani A. d.o.o., B., št. 6L-12293 iz decembra 2012; revizijsko poročilo za analizo tveganja za onesnaženje podzemne pitne vode ob gradnji objekta za vzrejo piščancev na navedenih zemljiščih, izdelano s strani revidenta mag. C.C. v decembru 2012; analizo tveganja za onesnaženje podzemne pitne vode ob gradnji predmetnega objekta izdelano s strani A. d.o.o., B., št. 6L-115212 iz septembra 2015, izjavo k revizijskemu poročilu z dne 24. 9. 2015; strokovno oceno vplivov emisij snovi v zrak za naprave, izdelano s strani D. d.o.o., št. 35421-15/20111-2 EMISIJE z dne 24. 9. 2015 in ekološko presojo vplivov na okolje, ki ga je izdelal E. z datumom 18. 8. 2015. 3. Iz vsebine vseh omenjenih strokovnih mnenj je razvidno, da bodo negativni vplivi predvidene gradnje omejeni na zakonsko dopustno raven, ki velja za stanovanjska območja, kar je v skladu z 12. členom Odloka o PUP.

4. Ministrstvo ugotavlja, da soglasje občine iz drugega odstavka 12. člena Odloka o PUP po svoji naravi ni soglasje, ki mora biti pridobljeno k predvideni gradnji po določbi 3. točke prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) ter v tem primeru ne gre za tako imenovano zbirno odločbo iz 209. členom ZUP. Za odpravo gradbenega dovoljenja po nadzorstveni pravici po 3. točki prvega odstavka 274. člena ZUP tako ni podlage.

5. Podlage za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici pa tudi ni po določbi drugega odstavka 274. člena ZUP. Na tej podlagi se namreč razveljavi odločba po nadzorstveni pravici, če je bil materialni predpis glede na ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabljen, tako kršitev pa je mogoče ugotoviti že na prvi pogled in je tako očitna, da je že ob dejanskem stanju, ki ga je ugotovil upravni organ, mogoča drugačna uporaba materialnega predpisa. Če je kršitev materialnega predpisa mogoče ugotoviti le posredno, s preverjanjem pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja pa za takšno očitno kršitev materialnega predpisa ne gre. Drugostopni organ očitane očitne kršitve materialnega prava ni ugotovil, glede določbe 12. člena Odloka o PUP pa ugotavlja, da predhodno komisijsko preverjanje urbanističnih rešitev oziroma projektnih rešitev PGD s strani občine, pomeni pogoj, na katerega nezakonitost se v podobnem primeru sklicuje tudi upravnosodna praksa (sodba Upravnega sodišča RS, št. IV U 142/2011). S prostorsko ureditvenimi pogoji se namreč na abstrakten način določajo pogoji in merila za izvedbo prostorskih ureditev na določenem območju in so podlaga za odločanje v upravnih postopkih za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta. Občinski nosilec urejanja prostora v prostorskih aktih tako ne sme pustiti neizdelanih ter nejasnih določil, o katerih se izreka naknadno. S takšnim načinom urejanja okolja in prostora pogoji niso vnaprej jasni in znani.

6. Ministrstvo tako ugotavlja, da so po določbi 12. člena Odloka o PUP v obravnavanem območju dopustne gradnje nestanovanjskih objektov, vendar pa morajo biti negativni vplivi takih objektov omejeni na zakonsko dopustno raven, ki velja za stanovanjska območja. Izpolnjevanje teh pogojev pa je prvostopni organ pravilno ugotavljal ter odločilna dejstva utemeljil v obrazložitvi svoje odločbe. Po obrazloženem ministrstvo ugotavlja, da pogoji za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici niso izpolnjeni.

7. Tožeča stranka takšno odločitev izpodbija v upravnem sporu in navaja, da gre pri izpodbijani odločbi za napačno in samovoljno tolmačenje Odloka o PUP, ki ga je sprejela tožena stranka in ga zato tudi edina lahko vsebinsko tolmači. Vztraja pri svoji trditvi, da je za izjemno umestitev nestanovanjskih objektov v stanovanjsko naselje potrebno predhodno soglasje občine, pridobljena morajo biti tudi druga strokovna mnenja in soglasja, izkazano pa mora biti, da bo objekt negativne vplive omejil na zakonsko dopustno raven za stanovanjska območja. Brez soglasja občine druge dejavnosti v stanovanjskem območju niso dopustne. Kolikor pa je določilo Odloka o PUP, ki predpisuje predhodno komisijsko preverjanje projektnih rešitev PGD s strani občine nezakonito, to pomeni, da so na območju urejanja z Odlokom o PUP dopustni zgolj stanovanjski objekti. Vsakršno drugačno tolmačenje 12. člena Odloka o PUP pomeni tolmačenje, ki je v nasprotju z ureditvijo, ki jo je sprejela občina.

8. Tožeča stranka pa izpodbija odločbo, ki je predmet tega upravnega spora tudi iz razloga, ker se v upravnem postopku pred izdajo upravnega akta in tudi v upravnem postopku na prvi stopnji ni ravnalo po pravilih postopka. Takšno kršitev pa vidi tožeča stranka v tem, ker ni bila pravilno uporabljena določba 12. člena Odloka o PUP. Tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo ter zadevo vrne prvostopnemu organu v nov postopek.

9. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

10. Tožba ni utemeljena.

11. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so v njem navedeni (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

12. V predmetni zadevi je tožnik predlagal, da ministrstvo kot pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi izdano gradbeno dovoljenje iz razloga po 3. točki prvega odstavka 274. člena ZUP. To utemeljuje s trditvijo, da drugi odstavek 12. člena Odloka o PUP zahteva, da je za gradnjo nestanovanjskih objektov v stanovanjskem naselju potrebno soglasje občine.

13. 12. člen Odloka o PUP določa, da se dejavnosti locirajo v naselja v skladu z namembnostjo, ki je razvidna iz grafičnega dela odloka (prvi odstavek). Objekti z drugačno namembnostjo se lahko locirajo izjemoma le na osnovi predhodne komisijske prevere pred izdelavo lokacijske dokumentacije ter na osnovi strokovnih mnenj in soglasij (drugi odstavek). Nestanovanjske dejavnosti, locirane v stanovanjskih območjih, morajo negativne vplive omejiti na zakonsko dopustno raven, ki velja za stanovanjska območja (tretji odstavek).

14. Glede citiranega določila drugega odstavka 12. člena Odloka o PUP, ki govori o „komisijski preveri“, je ministrstvo pravilno pojasnilo, kar sodišče povzema, da je predhodno komisijsko preverjanje urbanističnih rešitev oziroma projektnih rešitev PGD s strani občin nedopusten pogoj in kot tak ne pomeni razloga za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici iz 3. točke prvega odstavka 274. člena ZUP.

15. Sodišče pa pritrjuje izpodbijani odločitvi tudi v delu, ko ugotavlja, da razlogi za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici iz drugega odstavka 274. člena ZUP, torej zaradi očitne kršitve materialnega predpisa, niso podani. Kot je pojasnilo že ministrstvo, je razveljavitev na tej podlagi mogoča, če gre za očitno kršitev materialnega predpisa. V obravnavanem primeru takšne kršitve ni bilo, ministrstvo pa je ugotovilo, da je bil v zadevi pravilno uporabljen tretji odstavek 12. člena Odloka o PUP, saj je bilo na podlagi zgoraj navedenih strokovnih mnenj ugotovljeno, da so negativni vplivi omejeni na zakonsko dopustno raven.

16. Tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami izpodbijane odločitve ne more ovreči. Odlok o PUP pomeni materialnopravno podlago za odločitev o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in so posledično njegove določbe relevantne tudi za izpodbijano odločitev. Uporaba pravne norme pa nujno pomeni njeno razlago in razumevanje. Ministrstvo je svojo odločitev pravilno sprejelo na dani materialnopravni podlagi. Iz tega razloga je neutemeljen tudi tožbeni očitek o kršitvi pravil postopka, ki jo tožeča stranka prav tako utemeljuje na napačni uporabi materialnega prava.

17. Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.