Jedro

Pri dovolitvi nujne poti gre za varstvo lastninske pravice v širšem smislu in tako ni prav nobenega razloga, da zgolj eden izmed solastnikov ne bi bil aktivno legitimiran za vložitev predloga za določitev nujne poti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točki II izreka razveljavi in zadeva vrne v nadaljnje odločanje prvostopnemu sodišču. II. V ostalem (točka I izreka) se pritožba zavrne in v nerazveljavljenem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je prvostopno sodišče umik predloga za ureditev nujne poti po prvi predlagateljici vzelo na znanje in postopek za dovolitev nujne poti glede prve predlagateljice ustavilo (točka I izreka). V točki II izreka je odločilo, da je druga predlagateljica I. H. dolžna predlog dovolitve nujne poti glede na umik prve predlagateljice E. T. spremeniti oziroma oblikovati tako, da bodo vsi solastniki nepremičnin, po kateri se predlaga ureditev nujne poti opredeljeni kot stranke v tem nepravdnem postopku v skladu z 19. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Druga predlagateljica je dolžna predlog pravilno oblikovati v roku 14 dni, sicer bo prvostopno sodišče njen predlog zavrglo kot nepopolno vlogo.

2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija druga predlagateljica zaradi bistvene kršitve določb postopka ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da pod točko I izreka ni razvidno, zoper katero izmed predlagateljic se je postopek ustavil in je tako prvostopni izrek nerazumljiv. Nepravilna pa je tudi odločitev prvostopnega sodišča pod točko II izreka, ker je I. H. kot solastnica gospodujočih nepremičnin legitimirana za vložitev predloga za določitev nujne poti. Da pa bi morala biti solastnica gospodujočega zemljišča v postopku določitve nujne poti nasprotna udeleženka, pa je povsem nepravilna presoja prvostopnega sodišča. Pritožbenemu sodišču predlaga, da „izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se nepravdni postopek ustavi zgolj za predlagateljico E. T., nasprotnemu udeležencu pa naloži plačilo stroškov pritožbe“. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru se nasprotni udeleženec zavzema za potrditev prvostopnega sklepa in v celoti nasprotuje predlogu za določitev nujne poti. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 4. Pregled zadeve pokaže naslednje:

5. Prvostopno sodišče je pravilno na podlagi umika predloga za ureditev nujne poti po predlagateljici E. T. postopek za dovolitev nujne poti ustavilo. Pri tem je v izreku pod točko I prvostopnega sklepa dovolj določno zapisano, da je postopek za dovolitev nujne poti ustavljen le za prvo predlagateljico to je E. T., ne pa v celoti, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba. V izreku je namreč zapisano, da se vzame umik predlagateljice E. T. za ureditev nujne poti na znanje in se postopek (za prvo predlagateljico) ustavi.

6. Procesno in materialnopravno zmotna pa je odločitev prvostopnega sodišča, da je druga predlagateljica I. H. dolžna predlog glede dovolitve nujne poti po ustavitvi postopka zoper prvo predlagateljico oblikovati tako, „da bodo vsi solastniki nepremičnin, po katerih se predlaga ureditev nujne poti opredeljeni kot stranke v tem nepravdnem postopku“, bodisi na aktivni ali pasivni strani kot nadalje prvostopno sodišče navaja v razlogih izpodbijanega sklepa. Dejstvo je, da je nasprotni udeleženec izključni lastnik nepremičnine parc. št. 1518/4 k.o. C., po kateri se predlaga dovolitev nujne poti za parc. št. 1518/3, parc. št. 1518/1 in 1514, ki pa so v solasti prve in druge predlagateljice.

7. Po določbi prvega odstavka 141. člena ZNP se postopek za dovolitev nujne poti uvede na predlog lastnika zemljišča. ZNP v postopku za dovolitev nujne poti (15. poglavje ZNP) in Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) v določbah o določitvi nujne poti (88. - 90. člen SPZ) ne določata, ali ima posamezni solastnik sam pravico zahtevati določitev nujne poti. Iz navedenega razloga se je pri aktivni legitimaciji enega od solastnikov za vložitev predloga za določitev nujne poti potrebno poslužiti pravil, ki veljajo za varstvo lastninske pravice. Po določbi 100. člena SPZ ima solastnik pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari. Pri dovolitvi nujne poti pa tudi gre za varstvo lastninske pravice v širšem smislu in tako ni prav nobenega razloga, da zgolj eden izmed solastnikov ne bi bil aktivno legitimiran za vložitev predloga za določitev nujne poti. Sicer pa tudi po procesnih pravilih nujnega sosporništva na aktivni strani ni, ker ni mogoče odreči pravnega varstva enemu izmed udeležencev v pravni skupnosti, če so drugi pasivni. Da pa bi morala predlagateljica v postopku za dovolitev nujne poti solastnico zemljišča, za katero se predlaga dovolitev nujne poti, navesti na pasivni strani, pa so tudi nepravilna izvajanja prvostopnega sodišča, ker mora predlog za dovolitev nujne poti vsebovati zraven ostalih podatkov (drugi odstavek 141. člena ZNP) priimek in ime ter prebivališče lastnika nepremičnine, po kateri se predlaga dovolitev nujne poti. V obravnavanem primeru pa je to izključni lastnik D. Š., katerega je predlagateljica v predlogu kot lastnika navedene nepremičnine tudi navedla.

8. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. in 3. točka 365. člena ZPP). V nadaljevanju postopka bo prvostopno sodišče v postopku za dovolitev nujne poti presojalo predlog predlagateljice I. H. za dovolitev nujne poti potekajoče po parceli 1518/4 k.o. C. za potrebe parcel 1518/3, 1518/1 in 1514, vse k.o. C. 9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).