Jedro

Če podjemnik odstopi od pogodbe iz vzrokov, ki izvirajo iz sfere naročnika, je sicer neposreden vzrok za prenehanje (razvezo) pogodbe sicer podjemnikova uresničitev odstopne pravice. Izvirni vzrok je v sferi naročnika, zato je položaj istovrsten tistemu, ko naročnik uresniči odstopno upravičenje po 648. členu OZ (brez podjemnikove krivde).

Izrek

I. Pritožba zoper sodbo z dne 28. 09. 2010 (redna št. 38) se zavrže. II. Pritožba zoper dopolnilno sodbo z dne 28. 09. 2010 (redna št. 46) se zavrne in se izpodbijana dopolnilna sodba potrdi.

III. Pritožba zoper sklep z dne 03. 09. 2010 (redna št. 34) se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

IV. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo (redna št. 38) zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Tožena stranka je dolžna plačati tožeči vse stroške, nastale v času priprave projekta X in v povezavi s projektom X v višini 62.901,02 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe, vse v roku 8 dni.“ (1. točka izreka).

Odločilo je, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 2.850,67 EUR, v roku 15 dni (2. točka izreka).

2. Na predlog tožeče stranke je sodišče prve stopnje izdalo dopolnilno sodbo (redna št. 46), s katero je zavrnilo tožbeni tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Tožena stranka je dolžna plačati tožeči 12.018,03 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko je stranka predmetni znesek plačala, vse v roku 8 dni.“

3. Z izpodbijanim sklepom (redna št. 34) je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu za računalništvo in informatiko P. T. priznalo nagrado za opravljeno dopolnitev izvedenskega dela v bruto znesku 184,00 EUR, povečano za 6 % prispevkov.

4. Tožeča stranka je zoper vse tri odločbe sodišča prve stopnje vložila pritožbe.

5. Zoper sodbo je tožeča stranka vložila pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbe.

6. Pritožba je bila vročena toženi stranki v izjavo. V odgovoru na pritožbo predlaga potrditev izpodbijane sodbe. Priglasila je stroške odgovora.

7. Zoper dopolnilno sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano dopolnilno sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbe.

8. Pritožba je bila toženi stranki pravilno vročena v izjavo. V odgovoru na pritožbo predlaga potrditev izpodbijane dopolnilne sodbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

9. Zoper izpodbijani sklep je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo, v kateri zatrjuje, da pogoji za izdajo odmere stroškov še niso izpolnjeni ter da se zastavlja vprašanje o utemeljenosti priznane višine izvedenine, glede na izvedenčevo dopolnitev mnenja v treh stavkih. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep o odmeri izvedenine razveljavi.

10. Pritožba zoper sodbo z dne 28. 09. 2010 (redna št. 38) je prepozna, pritožbi zoper dopolnilno sodbo z dne 28. 09. 2010 (redna št. 46) ter sklep z dne 03. 09. 2010 (redna št. 34) nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sodbo z dne 28. 09. 2010 (redna št. 38):

11. Iz podatkov v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka pritožbo zoper sodbo z dne 28. 09. 2010 vložila prepozno. Sodba je bila tožeči stranki vročena 12. 11. 2010 (povratnica pripeta na list. št. 113). Petnajstdnevni pritožbeni rok bi iztekel 27. 11. 2010 (sobota). Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika (4. odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Zato se je v konkretni zadevi pritožbeni rok iztekel v ponedeljek, 29. 11. 2010. Tožeča stranka, ki je pritožbo zoper sodbo z dne 28. 09. 2010 vložila šele naslednji dan, to je v torek 30. 11. 2010, je petnajstdnevni pritožbeni rok zamudila.

12. Prepozno pritožbo tožeče stranke zoper sodbo z dne 28. 09. 2010 (redna št. 38) je pritožbeno sodišče ob uporabi določbe 1. odstavka 343. člena ZPP zavrglo in je vsebinsko ni obravnavalo.

O pritožbi zoper dopolnilno sodbo z dne 28. 09. 2010 (redna št. 46):

13. Med strankama ni sporno, da sta sklenili pogodbo št. 71-P-01/2005 z dne 19. 01. 2005 z dodatkom, po kateri se je tožena stranka zavezala k izdelavi informacijskega sistema X ter da je tožena stranka tista, ki je od pogodbe odstopila. Med strankama pa je bilo sporno, katera od njiju je odgovorna za neuspešnost projekta, ter ali je bil odstop tožene stranke od pogodbe upravičen.

14. Z dopolnilno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala vračilo že plačanega dela pogodbene vrednosti v znesku 12.018,03 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od dneva, ko je tožeča stranka predmetni znesek plačala. Tožeča stranka je vtoževani znesek zahtevala kot vračilo že opravljenega plačila po pogodbi, ker je trdila, da tožena stranka dela ni opravila, od pogodbe pa je odstopila neutemeljeno. Tožena stranka je zahtevku nasprotovala s trditvami, da za odstop od pogodbe ni bila odgovorna ter da je del projekta (1. in 2. fazo po pogodbi) že izvedla, s strani tožeče stranke pa je prejela plačilo le za 1. fazo.

15. Sodišče prve stopnje ni sledilo trditvam tožeče stranke, da je tožena stranka neutemeljeno odstopila od pogodbe. Te ugotovitve je sodišče oprlo na mnenje sodnega izvedenca P. T., ki je v predmetni zadevi izdelal pisno (z dne 20. 01. 2010, list. št. 52 – 53a) in dopolnilno pisno mnenje (z dne 01. 09. 2010, list. št. 93 - 94). Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da ugotovitve sodnega izvedenca v ključnem ne odstopajo od ugotovitev izvedenca mag. B. Č. (priloga A56), katerega je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo kot del trditvene podlage tožeče stranke. Oba pa sta potrdila, da projekt ni bil pripeljan do uspešnega zaključka, ker niti naročnik, niti izvajalec nista v celoti izpolnila pogodbenih obveznosti v smislu sodelovanja na projektu.

16. Zakon posledice razveze pogodbe določa na splošno v 111. členu OZ. Če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode (1. odstavek 111. člena OZ). Odločitev o tožbenem zahtevku na plačilo odškodnine je v tej zadevi že pravnomočna (glej prejšnji razdelek o prepozni pritožbi zoper sodbo na redni št. 38). Če pa je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala (2. odstavek 111. člena OZ).

17. Pravico do plačila za le delno izvršeno delo ali storitve po podjemni pogodbi ureja tudi določba 648. člena OZ. Slednja ureja primere, ko je ena od strank odgovorna za razvezo pogodbe. Vse dotlej, dokler naročeni posel ni končan, lahko naročnik odstopi od pogodbe kadarkoli hoče; vendar mora v tem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti.

Če podjemnik odstopi iz vzrokov, ki izvirajo iz sfere naročnika, je sicer neposreden vzrok za prenehanje (razvezo) pogodbe sicer podjemnikova uresničitev odstopne pravice. Izvirni vzrok je v sferi naročnika, zato je položaj istovrsten tistemu, ko naročnik uresniči odstopno upravičenje po 648. členu OZ (brez podjemnikove krivde). V opisanih primerih teorija (1) za presojo pravice podjemnika do plačila podpira smiselno uporabo določbe 648. člena OZ. Glede na obrazloženo bi bila tožeča stranka upravičena do vračila zneska, ki ga je že plačala, le v primeru, če bi izkazala, da je tožena stranka odgovorna za razvezo pogodbe. Slednjega pa po oceni sodišča prve stopnje ni uspela dokazati.

18. Pritožnik graja postopanje sodišča prve stopnje, ki izvedenca P. T. ni zaslišalo na naroku za glavno obravnavo. Tudi po izdelavi pisnega dopolnilnega izvedenskega mnenja je tožeča stranka vztrajala pri predlogu za zaslišanje izvedenca s trditvami, da je izvedenec na zastavljena vprašanja sodišča odgovoril nepopolno in da sta si mnenje in njegova pisna dopolnitev v nasprotju, čemur ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je izvedencu, na predlog tožeče stranke zastavilo še dve vprašanji, na kateri je izvedenec odgovoril v pisnem dopolnilnem mnenju. Glede na vprašanji, „ali končni rezultat ustreza pogodbeno dogovorjenim lastnostim“ ter „ali končni rezultat ustreza pravilom stroke, ki so uveljavljena za tovrstne posle“ je odgovor v pisnem dopolnilnem izvedenskem mnenju po oceni pritožbenega sodišča logičen in zadosten. Če do končnega rezultata v konkretnem primeru ni prišlo, ustreznosti le tega glede na pogodbeno dogovorjene lastnosti ni mogoče presojati in to niti hipotetično. Glede na obrazloženo in ugotovitve v nadaljevanju, pa predlog tožeče stranke za zaslišanje izvedenca tudi po izdelavi pisnega dopolnilnega mnenja, ni bil utemeljen, pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP), ker sodišče ni zaslišalo izvedenca T., pa ni podan. Enako velja za predlog tožeče stranke za zaslišanje prič, saj tožeča stranka ni zadosti konkretizirala o katerih pravnoodločilnih dejstvih naj bi priče izpovedovale, kot je to pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče. 19. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je šlo v konkretnem primeru za posebno podjemno pogodbo (619. člen OZ), k rezultatu katere bi morala prispevati oba podpisnika. Obe stranki sta tekom postopka trdili, da sta svojo obveznost sodelovanja izpolnili ter da je krivda za neuspeh na nasprotni stranki. Da pa odgovornost za neuspešnost projekta ni bila izključno na izvajalcu (toženi stranki), je potrdil tako izvedenec računalniške stroke P. T., kot pred njim mag. B. Č. (3. odstavek 3. točke izvedenskega mnenja - povzetek in sklepno mnenje, priloga A56), ki predstavlja del trditvene podlage tožeče stranke.

20. Za trditve, da je v celoti izpolnila svojo obveznost sodelovanja po pogodbi, je vsaka od strank v spis vložila dokumentacijo ter se pri tem sklicevala na obširno medsebojno komunikacijo. Tožeča stranka je trdila, da ji kljub njenim številnim pozivom na odpravo neskladnosti med projektom in pogodbenimi zahtevami, tožena stranka ni prisluhnila. Tožena stranka pa je tekom postopka trdila, da predstavljajo številne zahteve tožeče stranke odstop od pogodbeno dogovorjenih lastnosti projekta (da za nekatere to res drži, je potrdil mag. B. Č.) in da je tožeča stranka prekinila sodelovanje. Po oceni pritožbenega sodišča pa so bistvene naslednje, neprerekane trditve tožene stranke.

Po številnih komunikacijah med pravdnima strankama je tožena stranka 21. 06. 2006 tožečo stranko pisno pozvala, naj navede neskladnosti rešitev s potrjeno funkcionalno specifikacijo po posameznih točkah, v naknadno postavljenem roku 10 dni, to je do 03. 07. 2006 in se pri tem dosledno in izključno osredotoči na napake in pomanjkljivosti, ki niso skladne s projektno dokumentacijo ob zaključku 1. faze, ki jo je tožeča stranka potrdila. V nasprotnem primeru bo tožena stranka štela, da je pogodba s 03. 07. 2006 razdrta (navedbe v pripravljalni vlogi z dne 02. 10. 2009). Tožeča stranka podrobnega opisa neskladnosti rešitev toženi stranki ni podala, teh trditev tožene stranke pa v postopku tudi ni prerekala. Navajala je namreč, da je svoje pripombe mnogokrat podala in se sklicevala na številno korespondenco, ki jo je predložila v dokaz. Navedbe, da tožena stranka ni bila pripravljena izpolniti pogodbe (in ne morebitnih dodatnih zahtev naročnika) zato tožeča stranka ni uspela dokazati.

21. Glede na opisano materialno pravno podlago (648. člen OZ) in trditve pravdnih strank o okoliščinah odstopa tožene stranke od pogodbe, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je za odločitev o predmetnem zahtevku bistvena ravno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka prenehala sodelovati s toženo stranko, da je na izpolnitev pogodbe ni pozvala ter da je na razvezo pogodbe konkludentno pristala. Še več, pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz neprerekanih trditev tožene stranke o pozivu z dne 21. 06. 2006 izhaja, da je vzrok za odstop tožene stranke (podjemnika) od pogodbe v konkretnem primeru izhajal iz sfere tožeče stranke (naročnika), saj kljub zahtevi tožene stranke, da opredeli napake in pomanjkljivosti, ki niso v skladu s projektno dokumentacijo, tega ni storila. S tem je toženi stranki onemogočila, da dokonča delo, ki ga je prevzela. Zato tožeča stranka svoje privolitve v prenehanje pogodbe ne more utemeljevati s trditvami, da je bilo iz ravnanja tožene stranke razvidno, da ne bo izpolnila svojih pogodbenih obveznosti. Tožena stranka je glede na navedeno upravičena do plačila za delno opravljeno delo, smiselno po določbi 648. člena OZ, tožeča stranka pa plačila, ki ga je kot delni avans po pogodbi že plačala, ni upravičena zahtevati nazaj.

22. Odločitev prvostopenjskega sodišča se ob povedanem izkaže kot pravilna. Pritožbeno sodišče je po ugotovitvi, da prvostopenjsko sodišče ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), pritožbo tožeče stranke zavrnilo in dopolnilno sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 03. 09. 2010 (redna št. 34):

23. Tožeča stranka v pritožbi nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki je izvedencu, ki je izdelal dopolnilno pisno mnenje (dne 01. 09. 2010) priznalo nagrado v skladu s priglašenimi stroški. Tožeča stranka ocenjuje, da je dopolnitev izvedenskega mnenja nejasna, nepopolna in sama s seboj v nasprotju. Ker po njenem mnenju sodni izvedenec izvedenstva še ni do konca opravil, mu ni mogoče odmeriti stroškov. Pri tem se ji zastavlja še vprašanje o utemeljenosti priznane višine izvedenine glede na izvedenčevo dopolnitev mnenja v treh stavkih. Pritožbeno sodišče pritožbi ni sledilo.

24. Sodišče prve stopnje je na naroku dne 01. 06. 2010 sklenilo, da bo izvedencu posredovalo prvo in drugo vprašanje, postavljeno in definirano s strani tožeče stranke na tem naroku in ga v zvezi s tem povabilo, da svoje mnenje poda bodisi pisno, bodisi ustno. Na zastavljena vprašanja je izvedenec odgovoril pisno, prepričljivo in logično. Samo dejstvo, da je izvedenec na vprašanji odgovoril na kratko, slednjemu še ne jemlje nagrade za opravljeno delo. Sodišče prve stopnje je nagrado za pisno izdelavo izvedenskega mnenja pravilno odmerilo po 47. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS št. 7-411/02 in nadaljnji) in sicer v višini, ki je določena za pisno izdelavo manj zahtevnega dopolnilnega izvedenskega mnenja.

25. Ker pritožbeni razlogi niso podani, niti razlogi na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

O stroških pritožbenega postopka:

26. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbami ni uspela, je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka. Odgovora tožene stranke k odločitvi pritožbenega sodišča nista pripomogla, zato mora sama kriti stroške odgovorov na pritožbi (1. odstavek 155. člena ZPP).

(1) Juhart in Plavšak: OBLIGACIJSKI ZAKONIK S KOMENTARJEM (posebni del), GV Založba, Ljubljana (2004), 3. knjiga, str. 899 – 900.