Jedro

Tožeča stranka je organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih pravic, ki svoja pooblastila izvršuje nepridobitno in kot edino dejavnost (prvi odstavek 146. člena ZASP). Ker zaradi (zakonsko določene) nepridobitnosti njene izključne dejavnosti, ne ustreza definiciji gospodarskega subjekta po ZPreZP-1, ta zanjo ne velja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se prvostopenjska sodba v izpodbijani III. in IV. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delni umik tožbenega zahtevka za plačilo glavnice v višini 45,31 EUR s pripadki, vzelo na znanje in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 199972/2013 z dne 1. 12. 2013 (v nadaljevanju sklep o izvršbi) v tem delu razveljavilo in postopek ustavilo (I. točka izreka). Sklep o izvršbi je obdržalo v veljavi v 1. točki izreka za znesek 0,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 12. 2013 dalje do plačila ter izvršilne stroške v višini 23,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2014 dalje do plačila (II. točka izreka), v preostalem delu za znesek 40,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 12. 2013 dalje pa ga razveljavilo (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 47,80 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper III. in IV. točko izreka sodbe se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, naj sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka. Podredno se je zavzemala, da pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka je v pravočasnem odgovoru predlagala, naj sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba temelji na zmotnem prepričanju, da tožeča stranka sodi v kategorijo upnikov, ki so od svojih dolžnikov upravičeni zahtevati povrnitev 40,00 EUR stroškov izterjave po 14. členu ZPreZP-1. Zakon, na katerega se v utemeljitev svojega zahtevka sklicuje tožeča stranka, se uporablja v primeru pogodb, sklenjenih med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in javnimi organi, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev, druga stranka pa izpolniti denarno obveznost (prvi odstavek 3. člena ZPreZP-1), pri čemer za gospodarske subjekte veljajo gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in druge pravne in fizične osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije in opravljajo pridobitno dejavnost (prvi odstavek 6. člena ZPreZP-1). Tožeča stranka je organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih pravic, ki svoja pooblastila izvršuje nepridobitno in kot edino dejavnost (prvi odstavek 146. člena ZASP). Ker zaradi (zakonsko določene) nepridobitnosti njene izključne dejavnosti, ne ustreza definiciji gospodarskega subjekta po ZPreZP-1, ta zanjo ne velja, sodišče prve stopnje pa je zahtevek, vložen na njegovi podlagi, pravilno zavrnilo.

6. Na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ mora dolžnik upniku povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Zmotno je pritožbeno stališče, da je ta določba pravni temelj, na podlagi katerega bi sodišče prve stopnje toženi stranki moralo naložiti plačilo stroškov v višini, kot jih je v izvršilnem postopku priglasila tožeča stranka. Nepotrebnih stroškov, ki so tožeči stranki nastali s tem, ker je zahtevala več, kot ji po materialnem pravu gre, ji tožena stranka ni dolžna povrniti, ne glede na to, da je tožeča stranka le s sodnim postopkom prišla do plačila.

7. Na podlagi navedenega sodišče druge stopnje zaključuje, da pritožba tožeče stranke ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je odločilo kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

Stroški pritožbenega postopka

8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem in drugem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, mora sama kriti svoje pritožbene stroške, prav tako pa tudi tožena stranka, saj odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje in je bil bil v tem smislu nepotreben.