Jedro

V notarskem zapisu kot izvršilnem naslovu morajo biti posamezne denarne obveznosti opredeljene na način, da ni dvoma, za katero obveznost je določena neposredna izvršljivost. Splošna opredelitev stroškov ne zadošča. Posebej pri kreditni pogodbi, ki je kompleksna pogodba z več posameznimi obveznostmi, je treba skrbno določiti elemente za njihovo identifikacijo. Že iz upnikovega predloga, kot tudi iz izvršilnega naslova izhaja več različnih obveznosti stroškov. Le ob jasni (razlikovalno) določni opredelitvi je mogoč ustrezen preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v prvi, tretji in četrti alineji prvega odstavka I. točke izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izvršbo glede stroškov odobritve kredita in vodenja konta v znesku 3.282,46 EUR z zamudnimi obrestmi, stroškov zavarovanja v višini 594,03 EUR z zamudnimi obrestmi, stroškov opominov in ostalih stroškov v višini 274,20 EUR z zamudnimi obrestmi, zakonskih zamudnih obresti od pogodbenih obresti v višini 11.450,11 EUR od vložitve predloga za izvršbo do plačila, in glede rubeža in prenosa denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet (prvi odstavek I. točke izreka), v ostalem pa predlagano izvršbo dovolilo (drugi odstavek I. točke izreka) in odmerilo upnikove stroške izvršbe na 129,68 EUR (II. točka izreka).

2. Upnik v pravočasni pritožbi izpodbija sklep v zavrnilnem delu glede stroškov odobritve kredita in vodenja konta, stroškov opominov in ostalih stroškov ter zamudnih obresti od pogodbenih obresti (prva, tretja in četrta alineja prvega odstavka I. točke izreka). Navaja, da so navedeni stroški opredeljeni v predloženem izvršilnem naslovu kot stroški obdelave in odobritve kredita, upnica pa je upravičena tudi do stroškov opominov in ostalih stroškov. Meni, da je v skladu z določilom 381. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) dopustno zahtevati obresti od obresti v izvršilnem postopku, če je znesek in tek obresti nesporen. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se predlogu za izvršbo v celoti ugodi, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo določila 17. in 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki opredeljujeta vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov (načelo stroge formalne legalitete) in primernost izvršilnega naslova.

5. V predloženem izvršilnem naslovu notarskem zapisu SV 241/10 z dne 29. 3. 2010 (upnik v pritožbi zmotno navaja SV 916/08, ki se nanaša le na pooblastilo) so določno opredeljeni le stroški zaključevanja kredita (5,57 EUR), stroški obdelave kredita (750,00 EUR). Le zneskovno je opredeljen tudi enkratni strošek v znesku 740,00 EUR, pri čemer pa ni jasno, za katero vrsto stroška gre (ni mogoča njegova identifikacija).

6. Upnik v predlogu za izvršbo ni navedel nobenega od v izvršilnem naslovu navedenih stroškov, ampak druge vrste stroškov. Zaradi pojasnjene stroge vezanosti na izvršilni naslov, sodišče ni upravičeno dopolnjevati izvršilni naslov na način, da bi presojalo, ali je upnik upravičen tudi do druge vrste stroškov, kot so (ustrezno določno) opredeljeni v izvršilnem naslovu. Tako tudi ne sme presojati, ali morebiti stroški obdelave in zaključevanja kredita zajemajo tudi stroške odobritve in vodenja konta, stroške opominjanja in druge stroške.

7. V notarskem zapisu kot izvršilnem naslovu morajo biti posamezne denarne obveznosti opredeljene na način, da ni dvoma, za katero obveznost je določena neposredna izvršljivost. Splošna opredelitev stroškov ne zadošča. Posebej pri kreditni pogodbi, ki je kompleksna pogodba z več posameznimi obveznostmi, je treba skrbno določiti elemente za njihovo identifikacijo. Že iz upnikovega predloga, kot tudi iz izvršilnega naslova izhaja več različnih obveznosti stroškov. Le ob jasni (razlikovalno) določni opredelitvi je mogoč ustrezen preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom.

8. Izvršilni postopek je namenjen izvršitvi v izvršilnem naslovu opredeljenih obveznosti (prvi odstavek 1. člena in prvi odstavek 17. člena ZIZ), ne pa tudi tistih, za katere morda obstaja pravna podlaga, kot se zavzema upnik v pritožbi, a je zanje šele potrebno pridobiti izvršilni naslov. Navedeno velja tudi za procesne obresti v skladu z določilom 381. člena OZ.(1) Te so glede na zakonsko besedilo vezane na dajatveni zahtevek za njihovo plačilo, ki je lahko podan le v pravdnem postopku ali postopku, ki ga nadomešča (postopek s plačilnim nalogom, kamor spada tudi izvršba na podlagi verodostojne listine). Tako so procesne obresti kot zamudne obresti od obresti vezane le na postopek pridobitve izvršilnega naslova (sočasno za obresti in procesne obresti od teh obresti), ne pridejo pa v poštev v primeru izvršilnega postopka, ko upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ko ima upnik izvršilni naslov, odpade pravni interes za pravdni ali sorodni postopek, s tem pa tudi podlaga za procesne obresti.

9. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam priglašene pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Primerjaj tudi sklep VSL III Cp 297/2004 z dne 18. 2. 2004.