Jedro

V postopku delitve solastnih stvari je možno izdati regulacijsko začasno odredbo, vendar pa pogoj po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ ne pride v poštev. Pri regulacijski začasni odredbi gre namreč za varstvo obstoječega stanja, ne pa za preprečitev nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (ne gre za zavarovanje kasnejše izvršbe).

Že po naravi stvari ter splošno znanih dejstvih je jasno, da je vsaka sečnja ireverzibilna. Škoda za solastnika, ki s takšno sečnjo ne soglaša, ali je takšna sečnja celo nedovoljena, pa je praviloma vedno večja od škode, ki bi lahko nastala tistemu, ki takšno sečnjo opravlja.

Ker ima vsak solastnik alikvotni del na celotnih nepremičninah, le-te pa bi lahko bile v času odločanja zaradi sečnje tekom postopka manj vredne, bi predlagateljica z delitvijo po nuji stvari dobila realni del (v primeru fizične delitve) ali denarni znesek (v primeru civilne delitve), ki bi bil manj vreden oziroma bi bil manjši.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim se je predlagateljica zavzemala, da se prvi nasprotni udeleženki prepove vsaka sečnja v gozdnih parcelah – nepremičninah, parc. št. a – gozd v izmeri 11.905 m2, B – gozd v izmeri 33.819 m2, C/3 – gozd v izmeri 120.788 m2, D – gozd v izmeri 42.854 m2, E – gozd v izmeri 20.980 m2 in F/8 – gozd v izmeri 117.340 m2, vse k.o. X, in razpolaganje s posekanim lesom iz navedenih gozdnih parcel, do pravnomočnosti tega nepravdnega postopka. O prepovedi sečnje in razpolaganja s posekanim lesom iz navedenih nepremičnin naj bi se obvestil Zavod za gozdove Slovenije. Prva nasprotna udeleženka pa bi bila dolžna predlagateljici povrniti stroške te začasne odredbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2.Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagateljica. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, podrejeno pa, da sodišče o izdani začasni odredbi samo odloči (smiselno: izpodbijani sklep spremeni; op. sodišča). Vztraja, da bo uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena, z izdajo začasne odredbe pa prva nasprotna udeleženka ne bi utrpela hujših posledic kot predlagateljica brez odredbe. Po mnenju predlagateljice je v obravnavanem primeru vsekakor mogoče govoriti o nastanku škode, saj do morebitnega dogovora med solastnicami spornih nepremičnin glede sečnje lesa ne more priti, ker prva nasprotna udeleženka samovoljno izvršuje odločbi Zavoda za gozdove Slovenije, kar vse kaže na to, da je njena terjatev ne samo otežena, ampak tudi onemogočena. Poudarja, da predmet delitve niso zgolj parcele, temveč parcele, poraščene z gozdom. Izvrševanje sečnje s strani ene od solastnic v nesoglasju z ostalima dvema solastnicama zato po mnenju predlagateljice pomeni zadostno ugotovitev, da bo njena terjatev najmanj precej otežena. Prva nasprotna udeleženka pa ne le, da seka gozd v solasti udeleženk, ampak se na nepremičninah opravljajo zemeljska dela, gradi pa se tudi medkrajevna cesta skozi gozd. Navedena gradnja res ni bila predmet zahtevka v začasni odredbi, vendar se je ta gradnja nenormalno povečala ta teden, ko je bila zavrnjena začasna odredba. Stroškov s pritožbo ne priglaša. 3.Nasprotna udeleženka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Udeleženke konkretnega nepravdnega postopka so solastnice nepremičnin, ki v naravi predstavljajo gozdove. Predlagateljica ter druga nasprotna udeleženka sta imetnici solastniškega deleža vsaka do 1/6, prva nasprotna udeleženka pa do 4/6. V pritožbenem postopku je predvsem sporno, ali predlagateljici zaradi sečnje, ki jo opravlja prva nasprotna udeleženka v gozdovih solastnine vseh treh udeleženk, nastaja škoda, ki je večja od neugodnih posledic, ki bi jih trpela prva nasprotna udeleženka, če bi bila izdana začasna odredba. Predlagateljica sicer tudi trdi, da bo „uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena“, vendar v tem postopku ne gre za uveljavljanje terjatve ene stranke proti drugi, ampak gre za ureditev razmerja med udeleženkami (razdelitev solastnine). V postopku delitve solastnih stvari je možno izdati regulacijsko začasno odredbo, vendar pa pogoj po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ ne pride v poštev. Pri regulacijski začasni odredbi gre namreč za varstvo obstoječega stanja, ne pa za preprečitev nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (ne gre za zavarovanje kasnejše izvršbe).

6.Sodišče druge stopnje pritrjuje predlagateljici, da razlogi izpodbijanega sklepa glede neobstoja škode (neugodnih posledic) zaradi sečnje prve nasprotne udeleženke niso pravilni. V pritožbenem postopku sicer ni sporno, da sta bili za sečnjo izdani odločbi Zavoda za gozdove Slovenije. Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da je bila s takšnima odločbama dovoljena sečnja vsaki solastnici. Vendar pritožba utemeljeno poudarja, da prva nasprotna udeleženka sečnjo v solastnih gozdovih opravlja samovoljno, saj med solastnicami ni dogovora glede sečnje, predlagateljica pa je že tekom postopka pred sodiščem prve stopnje pojasnila, da ji s sečnjo lesa, ki presega izdano soglasje in je izvršena mimo njenega vedenja, nastaja škoda.

7.Obstoj takšne škode (neugodnih posledic) ni odvisen od dejstva, da bo tožnica ustrezen delež posekanega lesa kot plod nepremičnin lahko zahtevala bodisi s stvarno pravnim, bodisi z obligacijsko pravnim zahtevkom za plačilo vrednosti njenega deleža. Nepremičnine, katerih delitev predlaga predlagateljica v obravnavani zadevi, se bodo namreč delile po vrednosti in stanju v času odločanja (kar pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje), to pa pomeni, da predlagateljica na račun deleža posekanega lesa, ki ji pripada, v nepravdnem postopku ne bo dobila toliko večjega deleža na stvari oziroma toliko večjega izplačila (kakor protislovno zaključuje sodišče prve stopnje). Namen razdružitvenega postopka solastnega premoženja je namreč, da se po kriterijih, določenih v 70. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ)(1), solastno premoženje, ki je predmet predloga za delitev, v celoti razdeli med solastnike. Delitve zato ni mogoče opraviti le delno, pa čeprav je predmet delitve več parcel. Solastninska skupnost naj bi namreč v postopku razdružitve solastnega premoženja celovito prenehala, ne pa obstala zgolj med posameznimi solastniki ali samo glede določenih parcel. Ker ima vsak solastnik alikvotni del na celotnih nepremičninah, le-te pa bi lahko bile v času odločanja zaradi sečnje tekom postopka manj vredne, bi predlagateljica z delitvijo po nuji stvari dobila realni del (v primeru fizične delitve) ali denarni znesek (v primeru civilne delitve), ki bi bil manj vreden oziroma bi bil manjši. Dejstvo, da bi predlagateljica v takšnem primeru svoj prvotni premoženjski položaj lahko vzpostavila s pomočjo zgoraj omenjenih stvarno pravnih ali obligacijsko pravnih zahtevkov, pa za izdajo predlagane začasne odredbe ni relevantno. Ob tem je pomembno, da želi predlagateljica prejeti svoj del v naravi, ne pa v denarju.

8.Pojasnjeno je nenazadnje razvidno iz samega smisla začasne odredbe v postopku delitve stvari. Glede na to, da v obravnavani zadevi ne gre za začasno odredbo, s katero se zasleduje zavarovanje bodoče izvršbe, je treba najprej ugotoviti, ali je s predlagano začasno odredbo mogoče doseči namen zavarovanja, ki ga zasleduje predlagateljica. Sporna nepremičnina se bo v vsakem primeru delila, vprašanje je zgolj, na kakšen način. Iz 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ)(2) izhaja, da sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve oz. za varstvo obstoječega stanja (za kar gre v obravnavanem primeru) izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa (med drugim) prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku (neugodne posledice), ter prepoved, da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev oziroma so predmet delitve (3. točka prvega odstavka 273. člena ZIZ). Ravno takšna nevarnost pa je zatrjevana v obravnavani zadevi.

9.Predlagateljica je podala tudi zadostne trditve za ugotovitev možnosti nastanka škode (s stopnjo verjetnosti, ki zadošča za odločanje v postopku za izdajo začasne odredbe), ki bi bila večja od neugodnih posledic, ki bi jih utrpela prva nasprotna udeleženka zaradi izdane začasne odredbe. Že po naravi stvari ter splošno znanih dejstvih je namreč jasno, da je vsaka sečnja ireverzibilna. Škoda za solastnika, ki s takšno sečnjo ne soglaša, ali je takšna sečnja celo nedovoljena, pa je praviloma vedno večja od škode, ki bi lahko nastala tistemu, ki takšno sečnjo opravlja.

10.Navkljub zmotni presoji pogojev za izdajo začasne odredbe iz 272. člena ZIZ pa sodišče druge stopnje izpodbijanega sklepa ni spremenilo, saj predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem je postopalo sodišče prve stopnje, ne vsebuje vseh obveznih sestavin za zagotovitev zavarovanja, ker ne vsebuje sredstva za izvršbo v smislu drugega odstavka 273. člena ZIZ (poleg tega predlog za začasno odredbo še ni bil vročen prvi nasprotni udeleženki). Ugotovljene pomanjkljivosti predloga za izdajo začasne odredbe sodišče ne more odpraviti po uradni dolžnosti, saj je postopek za delitev solastnih nepremičnin kontenciozne narave, takšno postopanje pa bi bilo v nasprotju tudi s siceršnjo ureditvijo začasnih odredb, v okviru katere je sodišče vezano na vsebino predloga za izdajo začasne odredbe tudi glede predlaganega sredstva izvršbe. Ker je predlog zaradi pomanjkanja obvezne sestavine nepopoln (prvi odstavek 40. člena ZIZ, ki se v postopku izdaje začasne odredbe smiselno uporablja zaradi določbe 239. člena ZIZ), sodišče prve stopnje pa predlagateljice ni pozivalo k dopolnitvi predloga po 108. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (zaradi česar bi bila odločitev o zavrženju njenega predloga iz takšnega razloga zanjo presenečenje), je sodišče druge stopnje pritožbi predlagateljice ugodilo tako, da je izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo odločanje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Ugotovljene pomanjkljivosti postopka pred sodiščem prve stopnje namreč ne more odpraviti samo. Meritorna obravnava predloga bo mogoča šele potem, ko oziroma če bo zagotovljena ustrezna popolnost vloge.

11.V ponovljenem postopku bo moralo torej sodišče prve stopnje zaradi zagotovitve predlagateljičine pravice do izjave le-to najprej pozvati k dopolnitvi nepopolne vloge po 108. členu ZPP v zvezi drugim odstavkom 273. člena ZIZ ter jo opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnala v skladu z zahtevo sodišča. Šele v primeru ustrezne dopolnitve oziroma po ustrezni dopolnitvi predloga bo lahko o njem odločalo vsebinsko. Pri tem bo moralo tudi upoštevati, da z začasno odredbo ni mogoče prepovedati poseka, ki je obvezen po prisilnih predpisih, ki urejajo varstvo in gospodarjenje z gozdovi (sanitarna sečnja, snegolom, vetrolom).

12.Ker predlagateljica stroškov s pritožbo ni priglasila, sodišče druge stopnje o njih ni odločalo.

(1)Ur. l. RS, št. 87/2002 in nasl..

(2)Ur. l. RS, št. 51/1998 in nasl..