Jedro

Pri toženi stranki je obstajal zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz poslovnega razloga, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Pravilna je namreč dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je po vrnitvi tožnice na delovno mesto večina učencev violine izpisala. Ostali sta vpisani dve učenki, kar znaša 2,66 pedagoške ure oziroma 4,8 delovne ure tedensko. Tako zmanjšan obseg dela pomeni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove v smislu določbe 91. člena ZDR-1. Dejstvo, da je bila pred tem tožnici dvakrat nezakonito izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, za odločitev ni bistveno, temveč je odločilna okoliščina o zmanjšanem obsegu dela zaradi izpisa otrok od pouka violine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da delovno razmerje tožnice pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 4. 2011 ni prenehalo, da je tožnica pri toženi stranki zaposlena ves čas od 7. 4. 2011 dalje s polnim, 40 urnim delovnim časom, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu z dne 19. 11. 2018 nezakonita, da sta nezakoniti obe v podpis predloženi pogodbi delavca z oznako ... z dne 7. 11. 2018 in oznako ... z dne 19. 11. 201, da delovno razmerje tožnice pri toženi stranki še vedno traja in jo je tožena stranka dolžna prijaviti tudi za čas od 19. 11. 2018 naprej v socialna zavarovanja, ter jo pozvati nazaj na delo. Nadalje je zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dalje, do dneva vrnitve na delo, za obračun razlike v plači za preostali 35,2 urni tedenski delavnik z vsemi dodatki in upoštevanjem napredovanja in delovne dobe, za odvod prispevkov in davkov ter izplačilo neto zneska razlike v plači, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 18. dne v mesecu za plačo za pretekli mesec (točka I izreka). Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (točka II izreka).

2. Zoper sodbo, razen zoper odločitev, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in v tem obsegu vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjeni senat. Navaja, da so razlogi sodbe pravno nevzdržni, dokazni zaključki pa nasprotujejo izvedenim dokazom, oziroma nimajo opore v izvedenih dokazih. Navaja, da je bilo dvakrat pravnomočno ugotovljeno, da je tožena stranka tožnici nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ter se je šele na podlagi izvršbe dne 7. 11. 2018 prisilno vrnila na delo, pri čemer je bila prva odpoved tožnici podana 30. 11. 2015. En dan pred vrnitvijo tožnice na delo je bil sestanek staršev (učencev violine), kjer je v prisotnosti ravnatelja tožene stranke tekla beseda o dejstvu, da se tožnica vrača nazaj na delo. Iz zapisnika sestanka ne izhaja, da bi bilo prisotnim pojasnjeno, da je bila tožnica odsotna z dela od novembra 2015 po krivdi tožene stranke, čeprav je bila ravnateljeva dolžnost to pojasniti. Večina staršev je na sestanku izrazila nestrinjanje z menjavo učiteljice, ker da so se na dosedanja učitelja navadili, nekateri pa so navedli svoje slabe izkušnje s tožnico, čeprav se je kasneje ugotovilo, da tožnica od 15 takrat navzočih staršev nikoli ni poučevala otrok od 11 staršev in je niso niti poznali. Iz izpisnic ne izhaja, da so starši izpisali svoje otroke od pouka violine, temveč da so jih izpisali iz glasbene šole. Tožena stranka je dokazovala, da so se vsi izpisani otroci po potem vpisali na Glasbeno šolo A., ter da je bilo s to glasbeno šolo dogovorjeno, da jih bo poučevala B.B., to je učiteljica, ki je namesto tožnice poučevala pouk violine in nauk o glasbi v tožničini odsotnosti. B.B. je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi in sicer za obdobje od 7. 12. 2015 dalje, tudi za šolsko leto od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019, hkrati znotraj tega istega obdobja pa tudi podjemno pogodbo za obdobje od 1. 3. 2019 do 31. 3. 2019. B.B. je izpovedala, da je imela s toženo stranko sklenjeno pogodbo za nedoločen čas in da je to pogodbo 9. 11. 2018 toženi stranki odpovedala. Tožena stranka je že od meseca junija 2018 vedela, da mora tožnico vrniti nazaj na delo, pa je kljub temu do septembra 2018 sklepala pogodbo o zaposlitvi učiteljice violine z B.B.. Sklicuje se na manipulacijo tožene stranke. Sodišče v celoti verjame ravnatelju glasbene šole ter direktorici tožene stranke, ter ugotavlja, da so tudi starši prepričljivo izpovedali, da tožena stranka ni niti preko ravnatelja glasbene šole niti preko direktorice imela vpliva na izpis otrok iz glasbene šole. Večina staršev je izpovedala, da so svojega otroka izpisali le od pouka violine, iz izpisnic pa jasno izhaja, da so se izpisali iz glasbene šole, le C.C., oče ene izmed učenk violine, v svojem zaslišanju ni hotel odgovoriti na to vprašanje. V izpovedih zaslišanih staršev so vidna nasprotja. Otroci so še naprej obiskovali pouk glasbe na tej isti glasbeni šoli, praktičen pouk pa v prostorih, ki so v lastništvu ustanoviteljice tožene stranke, to je D.. Tožena stranka je s svojimi dejanji in ravnanji omogočila, da sploh ni prišlo do dejanskega izpisa otrok iz glasbene šole. Še naprej so namreč hodili v šolo v D. na pouk. Tožena stranka tudi ni obvestila učiteljskega zbora o izpisih. Zmoten je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da so se otroci vpisali na Glasbeno šolo A.. Kot datum vpisa je naveden 1. 12. 2018, čeprav je šlo za soboto in je na ta dan nemogoče vpisati otroka v šolo. Tožnica je predlagala naknadno zaslišanje ravnatelja glasbene šole v zvezi z dogajanji po njegovem zaslišanju, sodišče pa dokaza ni izvedlo, čeprav bi bilo to nujno potrebno zaradi razjasnitve dejanskega stanja. Iz izpovedi staršev izhaja, da je tožena stranka pred izpisom staršem pojasnila oziroma jim omogočila, da bodo njihovi otroci lahko nadaljevali pouk še naprej pri tej glasbeni šoli, formalno pa bodo sicer pri njej izpisani in vpisani na drugo šolo. Ravnanja tožene stranke oziroma ravnatelja in direktorice tožene stranke predstavljajo tudi tipičen primer mobinga delavca, saj pomenijo izvajanje vodstvenih pravic na način oziroma z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, z ignoranco izključi iz kolektiva, se jo degradira kot osebnost in še na druge načine trpinči. 3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in ne tistih, ki jih uveljavlja pritožba, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodba ne vsebuje prepričljive dokazne ocene ter da pomeni precedens, ki sporoča delodajalcu, da v primeru, ko delavcu ne more zakonito izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi, lahko "ustvari" poslovni razlog, s čimer pritožba uveljavlja relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je v pravno odločilnem delu obstoja odpovednega razloga (izpis učencev od pouka violine) vestna in skrbna ter analitično pripelje do zaključka o ugotovitvah dejanskega stanja, saj je sodišče prve stopnje korektno povzelo vsebino izvedenih dokazov in nanje oprlo svoje zaključke.

7. Prav tako ni podana uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, da dokazni zaključki nasprotujejo izvedenim dokazom, oziroma nimajo opore v izvedenih dokazih. Ta bistvena kršitev je podana takrat, ko obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma spisi. Podana je torej, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin ali zapisnikov oziroma ko sodišče listinam in zapisnikom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici (protispisnost). Take protispisnosti v izpodbijani sodbi ni, pavšalni očitki pa dejansko pomenijo nestrinjanje tožnice z ugotovljenim dejanskim stanjem, kar pa ne predstavlja kršitve določb postopka.

8. Nadalje pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni dodatno zaslišalo ravnatelja Glasbene šole D. E.E.. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da dejstva, ki naj bi se z njegovim dodatnim zaslišanjem ugotavljala, niso pravno relevantna oziroma so že dokazana. Tožnica je v peti pripravljalni vlogi z dne 3. 9. 2019 predlagala njegovo ponovno zaslišanje, ker naj bi tožena stranka na svoji oglasni deski 2. 9. 2019 objavila seznam svojih učencev za leto 2019/2020, iz katerega izhaja, da je vseh 12 učencev, ki jih je po izpisu iz Glasbene šole D. poučevala B.B., sedaj ponovno vpisanih na Glasbeno šolo D.. Navedla je, da je tožena stranka posredovala vpisne liste za 6 učencev, ni pa pojasnila, kje so se izgubili vpisni listi preostalih 6 učencev, ki so bili izpisani in so sedaj ponovno vpisani. Dodatno zaslišanje je torej predlagala v zvezi z razčiščevanjem podatkov o ponovnih vpisih, saj je menila, da gre za (ponovno) manipulacijo tožene stranke. Glede na to, da je tožena stranka tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi dne 19. 11. 2018, glede na takratno število vpisanih učencev na pouk violine (2 vpisani učenki, potem ko se je v enem tednu izpisalo kar 15 učencev), ni odločilno število vpisanih otrok na pouk violine v naslednjem šolskem letu, saj sodišče presoja zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitve po stanju v času odpovedi. Pri tem je bistveno, kar bo obrazloženo tudi v nadaljevanju, da izpis ni bil posledica nedopustnega postopanja tožene stranke. Zato je bil dokazni predlog utemeljeno zavrnjen.

9. Tožnica je bila zaposlena pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 4. 2011, za nedoločen čas od 1. 9. 2011 dalje, s polnim delovnim časom 40 ur na teden, na delovnem mestu profesor violine. Tožena stranka je tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 11. 2015, ker naj bi tožnica huje kršila pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, ker je neupravičeno izostala od pouka v času od 16. 10. 2015 do 19. 10. 2015, vendar je bila v sodnem postopku pravnomočno ugotovljena nezakonitost te odpovedi. Tožena stranka je nato 13. 4. 2017 tožnici ponovno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz vsebinsko enakih razlogov kot v prvi izredni odpovedi, tudi glede te odpovedi je bila v sodnem postopku pravnomočno ugotovljena njena nezakonitost. Tožnica je ponovno pričela delati pri toženi stranki 7. 11. 2018. Ravnatelj E.E. ji je povedal, da bo 17 učencev poučevala violino. Prvi teden pouka, od 12. 11. 2018 do 18. 11. 2018, so k pouku violine pri tožnici prišle tri učenke, naslednji teden pa dve. Dne 19. 11. 2018 je tožena stranka tožnici redno odpovedala pogodbe o zaposlitvi s ponudbo sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi v obsegu 12 % polnega delovnega časa, ki je tožnica ni podpisala.

10. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) v prvem odstavku 91. člena ZDR-1 določa, da če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, se uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved, kot to določa drugi odstavek 83. člena ZDR-1. Med utemeljene razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ZDR-1 v prvi alineji prvega odstavka 89. člena uvršča prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca, ki so poimenovani poslovni razlog. Drugi odstavek 89. člena ZDR-1 določa, da lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz navedenega razloga le, če nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več mogoče. 11. Po oceni izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je pri toženi stranki obstajal zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz poslovnega razloga, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Pravilna je namreč dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je po vrnitvi tožnice na delovno mesto večina učencev violine izpisala. Ostali sta vpisani dve učenki, kar znaša 2,66 pedagoške ure oziroma 4,8 delovne ure tedensko. Tako zmanjšan obseg dela tudi po stališču pritožbenega sodišča pomeni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove v smislu določbe 91. člena ZDR-1. Tožena stranka je glede obstoja odpovednega razloga in določitve novega obsega delovne obveznosti tožnice po ponujeni pogodbi upoštevala določbo 2. člena Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa glasbene šole (Ur. l. RS, št. 76/2008 in nasl.), ki določa, da je tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, za učitelje 22 ur. Zaradi navedenega je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je izkazan zakonit poslovni razlog zaradi drastičnega upada števila učencev pri pouku, ki ga je poučevala tožnica, tako da je prenehala potreba po delu tožnice v obsegu 88 %.

12. Dejstvo, da je bila pred tem tožnici dvakrat nezakonito izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, za odločitev ni bistveno, temveč je odločilna okoliščina o zmanjšanem obsegu dela zaradi izpisa otrok od pouka violine. Na obstoj zakonitega odpovednega razloga ne vpliva dejstvo, da iz zapisnika sestanka staršev z dne 6. 11. 2018 ne izhaja, da bi ravnatelj glasbene šole staršem posebej pojasnil, da sta bili tožnici dvakrat podani nezakoniti izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zaradi tega ni mogoče šteti, da je tožena stranka ravnala protipravno. V zvezi z aktivnostjo staršev je sodišče prve stopnje po obsežno izvedenem dokaznem postopku, v katerem je med drugim zaslišalo tudi starše F.F., G.G., C.C., H.H., I.I., J.J., K.K., L.L., M.M. in N.N., ugotovilo, da je ravnatelj na sestanku dne 6. 11. 2018 povedal, da se zamenja učiteljica, ker se tožnica, ki ji je bila nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi, po sodbi sodišča vrača na delo (izpoved priče I.I.), potem pa so se s starši slišali preko telefona, kaj bodo naredili in kakšne so možnosti. Za možnost učenja na Glasbeni šoli A. so starši izvedeli iz medsebojnih klicev, v zvezi z njihov aktivnostjo pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so se večkrat dobili, in sicer na parkirišču pred trgovino O. ter pred glasbeno šolo, kjer so se pogovarjali o tem. Starši so pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje enotno izpovedali, da je bil razlog za izpis otroka od predmeta violine ta, da se niso strinjali z menjavo učiteljice oziroma da otrok ni želel nove učiteljice ter da jih k izpisu učencev od pouka violine s strani tožene stranke nihče ni nagovarjal oziroma vplival na njih.

13. Na prepričljivost izpovedi staršev ne vpliva pritožbena navedba, da naj bi starši otroke izpisali iz glasbene šole in ne iz pouka violine. To dejstvo, tudi če bi bilo resnično, v ničemer ne vpliva na obstoj odpovednega razloga, saj izpis iz šole sam po sebi pomeni tudi izpis od pouka violine. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil razlog za izpis želja staršev, da otroci ne zamenjajo svojega učitelja violine in nadaljujejo pouk pri dosedanji učiteljici B.B., pritožba neutemeljeno izpostavlja, da naj bi večina staršev na sestanku 6. 11. 2018 izrazila nestrinjanje z menjavo učiteljice, ker da so se na dosedanja učitelja navadili, da pa tožnica kar 11 otrok od 15-ih ni poučevala in naj bi bili zato očitki na njeno delo neresnični. Iz zapisnika namreč izhaja, da so (le) nekateri od staršev navedli svoje slabe izkušnje s tožnico, zato zapisnik sestanka staršev ne vzbuja dvoma v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje.

14. Ni odločilna pritožbena navedba, da je B.B. je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi, in sicer za obdobje od 7. 12. 2015 dalje, tudi za šolsko leto od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019, hkrati znotraj tega istega obdobja pa tudi podjemno pogodbo za obdobje od 1. 3. 2019 do 31. 3. 2019. Podjemna pogodba je bila sklenjena za obdobje po podani odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, ob tožničini reintegraciji pa je B.B. prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki (8. 11. 2018), ter se je lahko tožnica reintegrirala. Dejstvo, da naj bi tožena stranka v dogovoru z Glasbeno šolo A. omogočila, da so učenci, ki so bili formalno vpisani v Glasbeni šoli A., imeli pouk v prostorih tožene stranke, pri čemer je učence poučevala B.B., ki je kot samostojna podjetnica pogodbeno sodelovala z Glasbeno šolo A., ne pomeni nedopustnega ravnanja oziroma "manipulacije" tožene stranke, kot to navaja tožnica. Tožena stranka je s tem omogočila, da starši niso vozili otrok v A.. Tožnica se torej zavzema za to, da bi se toženi stranki prepovedalo sodelovanje z Glasbeno šolo A., za kar pa ni pravne podlage. Tudi kasnejša ponovna zaposlitev B.B. pri toženi stranki ne vpliva na obstoj odpovednega razloga, ki je bil izključna posledica odločitve staršev, da njihovi otroci nadaljujejo učenje violine pri dotedanji učiteljici B.B.. Pritožbena navedba, da naj bi bili učenci na novo glasbeno šolo vpisani s 1. 12. 2018, ko je bila sobota, sama po sebi ne dokazuje, da niso bili vpisani na novi glasbeni šoli, niti ne pomeni, da niso bili izpisani iz pouka violine pri toženi stranki, zato zaradi tega ni mogoče šteti, da odpovedni razlog ni podan, niti da bi ta podatek vplival na verodostojnost izpovedi staršev o prepisu otrok na drugo glasbeno šolo.

15. Sodišče prve stopnje je natančno povzelo potek dogodkov po vrnitvi tožnice na delovnem mestu (sestanek ravnatelja s tožnico, določitev urnika, ...) ter ugotovilo, da v ravnanju tožene stranke ni zaslediti mobinga. Dejstvo, da se je po 7. 11. 2018 ugotovilo, da gre za upad izpisa, ravnatelj pa tega ni posebej izpostavil na zboru učiteljev, ne pomeni, da gre za trpinčenje na delovnem mestu, ki je v četrtem odstavku 7. člena ZDR-1 opredeljeno kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Tudi dejstvo, da tožnica v prvem tednu pouka v predavalnici ni imela na voljo klavirja in računalnika, ne dokazuje mobinga. Zato ni podlage za zaključek, za katerega se zavzema pritožba, in sicer, da je šlo za nedopustno ravnanje, da bi se tožnico izoliralo oziroma osamilo.

16. Ker niso podani s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).