Jedro

Pri toženi stranki je zaradi stečajev pogodbenih partnerjev, zmanjšanih naročil v javnem sektorju in zmanjševanju stroškov v drugih gospodarskih družbah, podaljševanja amortizacijske dobe računalnikov in s tem manjšimi nabavami prišlo do strmega padca prometa glede na prejšnja leta in zastavljene plane. Zaradi ugotovljenega ekonomskega razloga je prenehala potreba po delu serviserja specialista pod pogoji iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Tako izkazan ekonomski razlog predstavlja dejansko podlago za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in utemeljen poslovni razlog v smislu 1. alinee prvega odstavka 89. člena ZDR-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku od bruto plače v višini 552,00 EUR obračunati ter za tožnika vplačati prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine, neto znesek pa plačati tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2013 dalje, višji obrestni zahtevek pa je zavrnilo (I. točka izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku plačati odpravnino v višini 442,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 5. 2013 dalje do plačila, višji zahtevek pa je zavrnilo (II. točka izreka sodbe). Nadalje je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku od bruto zneska regresa za letni dopust za leto 2011 v znesku 748,10 EUR obračunati in zanj vplačati akontacijo dohodnine, neto znesek pa mu plačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2011 dalje do plačila (III. točka izreka sodbe) ter da je dolžna tožniku od bruto zneska regresa za letni dopust za leto 2013 v višini 261,22 EUR obračunati in vplačati akontacijo dohodnine, neto znesek pa mu izplačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2013 dalje do plačila, višji zahtevek pa je zavrnilo (III. točka izreka sodbe). Prav tako je zavrnilo tožnikov zahtevek, da se ugotovi nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 4. 2013, da mu delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi te odpovedi ni zakonito prenehalo, ampak je trajalo do 16. 10. 2013, da mu tožena stranka obračuna mesečne bruto mesečne plače v višini 1.105,25 EUR, odvede davke in prispevke ter izplača izračunane neto plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi in druge pravice iz delovnega razmerja od 22. 5. 2013 dalje. S sklepom je delni umik tožbe tožnika za plačilo zneska 67,90 EUR vzelo na znanje in v tem delu postopek ustavilo (1. točka izreka sklepa). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti njegove stroške postopka v višini 299,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 15-dnevnega izpolnitvenega roka (2. točka izreka sklepa).

Tožnik se pritožuje zoper zavrnilni del v V. točki izreka navedene sodbe iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo očitkov tožnika, da tožena stranka ni utrpela upada prometa. Tožena stranka je za primerjavo poslovanja predložila podatke za družbo A., za katero tožnik ni delal. Podatki, ki jih je za tri različne družbe predložila tožena stranka, ne potrjujejo navedb, da je pri njej prišlo do padca prometa. Tožnik meni, da odpovedni razlog ni dokazan. Izjave zastopnikov tožene stranke so po mnenju tožnika splošne in neverodostojne. Sodišču očita, da je sprejelo dokazni zaključek, ki je v nasprotju z listinami v spisu. Priglaša stroške pritožbe.

V odgovoru na pritožbo tožnika tožena stranka prereka navedbe v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev. Uveljavlja povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

Delodajalec lahko na podlagi 1. alinee prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 78/2013 s spremembami) redno odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Takšen razlog mora biti utemeljen ter mora onemogočati nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1), njegovo utemeljenost pa mora dokazati delodajalec (prvi odstavek 84. člena ZDR-1).

Sodišče prve stopnje je v sporu na podlagi predloženih listin in izpovedi zakonitih zastopnikov tožene stranke utemeljeno štelo za dokazano, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Ugotovilo je, da je zaradi stečajev pogodbenih partnerjev, zmanjšanih naročil v javnem sektorju in zmanjševanju stroškov v drugih gospodarskih družbah, podaljševanja amortizacijske dobe računalnikov in s tem manjšimi nabavami prišlo do strmega padca prometa glede na prejšnja leta in zastavljene plane. V letu 2013 je imela tožena stranka težave z dobavo, zaradi česar so nekateri naročniki odpovedali najemne pogodbe. Posledično se je zmanjšal obseg tožnikovega dela. V letu 2012 je imel 5 do 6 delovnih nalogov, v marcu in aprilu 2013 pa le enega. Navedene ugotovitve sodišča o zmanjšanemu poslovanju in ustvarjenemu prometu so skladne s predloženimi listnimi v spisu. Tožena stranka je imela na dan 30. 4. 2013 38.587 EUR izgube, pri čemer je pri toženi stranki in ne pri A. d.o.o., razviden tudi upad čistih prihodkov od prodaje glede na prejšnje leto za več kot 50 %, torej v obsegu, ki je naveden v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in o katerem je izpovedal B.B.. Tako izkazan ekonomski razlog, ki predstavlja dejansko podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi in utemeljen poslovni razlog v smislu 1. alinee prvega odstavka 89. člena ZDR-1, je v konkretnem primeru za presojo tožnikovega zahtevka odločilnega pomena. Pritožbeno sodišče glede na navedeno soglaša z obrazložitvijo v izpodbijani sodbi, da je zaradi ugotovljenega ekonomskega razloga prenehala potreba po delu serviserja specialista pod pogoji iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Takšna presoja temelji na vsebinsko prepričljivi oceni izpovedi zakonitih zastopnikov in listinskih dokazov v spisu, zato je nesprejemljiva ocena tožnika, da je obrazložitev sodbe oprta zgolj na zaslišanje direktorjev tožene stranke in podatke o poslovanju druge družbe (A.).

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče po določbi 353. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj njen odgovor na pritožbo ni prispeval k rešitvi spora, poleg tega pa gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, v katerem delodajalec na podlagi določil petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.