18. 12. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe GTG gostinsko, turistično, gradbeno in storitveno podjetje, d. o. o., Limbuš, ki jo zastopa Janko Jerman, odvetnik iz Maribora, na seji 18. decembra 2013

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 367., 367.a, 367.b, 367.c, 367.č in 490. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III DoR 21/2012 z dne 7. 5. 2012 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku navedene zakonske določbe, ki urejajo institut dopuščene revizije in revizijski prag v gospodarskih sporih. Zatrjuje njihovo neskladje z 2. členom, drugim odstavkom 14. člena in 25. členom Ustave, ker meni, da ji izpodbijane določbe jemljejo pravico do izrednega pravnega sredstva. Revizijski prag naj bi se povečal kar za 10-krat, ne da bi zakonodajalec imel za to ustavno dopusten razlog. Pobudnica tudi meni, da ni ustavno dopustnih razlogov za različno določitev višine tega praga med pravdnim in gospodarskim postopkom. Hkrati s pobudo vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija odločitev Vrhovnega sodišča o zavrnitvi predloga za dopustitev revizije. Pri tem izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in zatrjuje, da je razloge za dopustitev revizije jasno in izčrpno pojasnila.

2.Izpodbijane določbe ne učinkujejo neposredno. Kadar izpodbijana določba ne učinkuje neposredno, je pravni interes za pobudo skladno z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takih primerih pa ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, temveč tudi njihovo vsebinsko izčrpanje. To pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na podlagi katere temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči. Pobudnica ni izkazala pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb, saj v predlogu za dopustitev revizije ni uveljavljala njihove protiustavnosti. Ustavno sodišče je zato pobudo zavrglo (1. točka izreka).

3.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik