Jedro

Tožeča stranka je v prošnji za brezplačno pravno pomoč kot želeno vrsto oblike in obsega brezplačne pravne pomoči navedla pravno svetovanje ter dopolnitev tožbe in zastopanje pred sodiščem. Taka prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v delu, ki se nanaša na zadevo opr. št. R 349/2008 Okrožnega sodišča v Mariboru zavrnjena na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Iz obrazložitve izhaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč po uradni dolžnosti pridobil podatke o zadevi R 349/2008, ki se je vodila pred Okrožnim sodiščem v Mariboru in ugotovil, da je tožeča stranka dne 29. 8. 2008 vložila zoper Republiko Slovenijo tožbo zaradi plačila odškodnine v višini 70.000,00 EUR zaradi nezakonitega izbrisa d.o.o. iz sodnega registra in kljub pozivu sodišča, da popravi tožbe, le-te ni popravila. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je med istima strankama tekla pravda o istem zahtevku. Zato je bila zadeva s sklepom opr. št. R 349/2008 z dne 2. 3. 2009 zavržena na podlagi petega odstavka 108. člena in tretjega odstavka 189. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sklep je postal pravnomočen 6. 4. 2009, tožeča stranka pa ga je prejela 20. 3. 2009. 2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev, ker meni, da je bil izbris nezakonit. Postopki, ki so sledili zaradi izbrisa pa so imeli za tožečo stranko in njeno družino katastrofalne posledice. Zato smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. ZBPP v 24. členu določa, da je treba pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevati tudi okoliščine in dejstva v zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP). Kdaj je zadeva očitno nerazumna je določeno v tretjem odstavku navedenega člena ZBPP. Po navedeni določbi se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, med drugim tudi, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

6. Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa je tožeča stranka dne 10. 10. 2016 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je kot podatke v zadevi navedla, da prosi pravno pomoč v več zadevah, med drugim tudi v zadevi R 349/2008 in sicer v obliki pravnega svetovanja ter dopolnitve tožbe in zastopanja pred sodiščem. V citiranem postopku, ki ga je tožeča stranka sprožila 29. 8. 2008 z vložitvijo tožbe zaradi plačila odškodnine v višini 70.000,00 EUR zaradi nezakonitega izbrisa iz sodnega registra osebno ustanovljene d.o.o., je bila tožeča stranka pozvana k dopolnitvi oziroma popravi tožbe, vendar tožbe ni ustrezno dopolnila zaradi česar ta tožba ni bila primerna za obravnavo. V tem postopku je bilo tudi ugotovljeno, da je v istem obdobju med istima strankama tekla še ena pravda o istem zahtevku. Zato je bila v zadevi R 349/2008 tožba s sklepom opr. št. R 349/2008 z dne 2. 3. 2009 zavržena na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP in tretjega odstavka 189. člena ZPP. Sklep o zavrženju tožbe je tožeča stranka prejela 20. 3. 2009, pravnomočen pa je postal 6. 4. 2009. Tožeča stranka v tožbi tej ugotovitvi ne ugovarja. Ker je tožeča stranka v prošnji za brezplačno pravno pomoč kot želeno vrsto oblike in obsega brezplačne pravne pomoči v zadevi R 349/2008 navedla pravno svetovanje ter dopolnitev tožbe in zastopanje pred sodiščem, sodišče pritrjuje toženi stranki, da je taka prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari. Zato s tožbenimi ugovori glede tega, da je ta izbris imel zanjo nepopravljive posledice, ne more biti uspešna in jih je sodišče kot neutemeljene zavrnilo.

7. Ker je glede na navedeno izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).