Jedro

Pogoji za postavitev pooblaščenca oškodovancu kot tožilcu morajo biti izpolnjeni kumulativno. Če eden ni izpolnjen (zagrožena kazen nad tri leta zapora), zahtevi za postavitev pooblaščenca ni mogoče ugoditi.

Izrek

Pritožba oškodovanca kot tožilca Z. B. se z a v r n e kot neutemeljena.

Obrazložitev

Dne 10. 11. 1998 je sodišče prve stopnje prejelo s strani okrožnega državnega tožilca K. G. obtožni predlog zoper obdolženega J. S. zaradi storitve, v uvodu mu očitanih kaznivih dejanj. Po treh neuspešnih poskusih, da bi sodišče z glavno obravnavo sploh začelo, je dne 4. 5. 2000 okrožna državna tožilka M. K. umaknila obtožni predlog zoper obdolženega. Sodišče je v skladu s 60. členom Zakona o kazenskem postopku obvestilo oba oškodovanca, I. A. in Z. B., da je prišlo s strani okrožne državne tožilke do umika obtožnega predloga zoper imenovanega obdolženega in ju poučilo, da lahko v roku 8 dni sama nadaljujeta kazenski pregon zoper J. S.. Oškodovanec A. I. ni nadaljeval kazenskega pregona. Oškodovanec Z. B. pa je dne 24. 5. 2000 sodišču poslal vlogo, ki jo je poimenoval "zahteva za dopolnitev obvestila", ki ga je prejel s strani sodišča. V vlogi je izrazil nestrinjanje v zvezi z umikom obtožnega predloga s strani okrožnega državnega tožilstva in predlagal, da se mu dodeli pravna pomoč po uradni dolžnosti. Sam je namreč brezposeln, brez sredstev za preživljanje in kot neuka stranka potreben pravne pomoči. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlogu oškodovanca kot tožilca Z. B., da se mu postavi pooblaščenec po uradni dolžnosti, ne ugodi. Pravočasno se je pritožil oškodovanec kot tožilec Z. B.. Iz pritožbe smiselno izhaja, da se ne strinja s sklepom sodišča prve stopnje s tem, ko sodišče ni ugodilo njegovemu predlogu za postavitev pooblaščenca po uradni dolžnosti. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni ugodilo predlogu oškodovanca kot tožilca za postavitev pooblaščenca po uradni dolžnosti. Zakon o kazenskem postopku v II. odstavku 65. člena postavlja tri pogoje za postavitev pooblaščenca oškodovancu kot tožilcu na njegovo zahtevo. Sodišče lahko postavi pooblaščenca oškodovancu kot tožilcu, če teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad 3 leta. To je prvi pogoj. Sodišče nato v tem primeru ugotovi, ali je to koristno za postopek, torej ali obstojijo okoliščine, ki opravičujejo takšno postavitev. To je drugi pogoj.Sodišče nato še ugotovi ali je oškodovanec kot tožilec sposoben plačila stroškov zastopanja, glede na svoje gmotne razmere. To je tretji pogoj. Za postavitev pooblaščenca oškodovancu kot tožilcu po uradni dolžnosti, morajo biti izpolnjeni vsi našteti pogoji. V konkretnem primeru je oškodovanec kot tožilec, po ugotovitvah sodišča prve stopnje, izpolnjeval omenjena zadnja dva pogoja. Ni pa izpolnjeval prvega. Obdolžencu se namreč očita storitev kaznivega dejanja po členu 205 in 209 Kazenskega zakonika. Za obe kaznivi dejanji pa je v Kazenskem zakoniku zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do enega leta. Ker je tako odločitev sodišča prve stopnje pravilna, je moralo pritožbeno sodišče zavrniti pritožbo oškodovanca kot tožilca kot neutemeljeno.