Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz podatkov o kompetenčnem dejanskem stanju izhaja, da tožnik ni bil zaposlen pri toženi stranki. Tudi tožbeni zahtevek, ki ga je postavil, ni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in posledično plačilo za opravljeno delo iz takšnega razmerja, saj od tožene stranke zahteva plačilo za opravljeno delo le na podlagi dogovora o plačilu - v zvezi s sklepom tožene stranke o imenovanju tožnika za direktorja. Glede na navedeno ne gre za spor iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, temveč za spor iz civilnega razmerja med strankama.
Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Murski Soboti.
1. Tožnik je pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti vložil tožbo za plačilo „nadomestila za opravljeno delo“, ki naj bi ga opravil kot direktor tožene stranke v obdobju od januarja do vključno oktobra 2004. Sodišče se je s sklepom z dne 8. 1. 2009 izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopi Delovnemu sodišču v Mariboru, Oddelek v Murski Soboti, saj naj bi šlo za individualni delovni spor o premoženjskih pravicah iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, o katerem je po 2. točki prvega odstavka 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) pristojno odločati delovno sodišče. 2. Delovno sodišče v Mariboru pristojnosti ni sprejelo. V predlogu za odločitev o pristojnosti po drugem odstavku 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), v zvezi s 5. in 19. členom ZDSS-1, je med drugim navedlo, da se tožnik sklicuje na ustni dogovor o opravljanju dela, ko je bil imenovan za direktorja tožene stranke, pri kateri ni bil zaposlen. Kot direktor je bil zaposlen pri drugi družbi.
3. Za odločanje o tem sporu je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Murski Soboti.
4. Delovna in socialna sodišča kot specializirana sodišča so pristojna za reševanje tistih sporov, za katere tako določa zakon. Ti spori so od 1. 1. 2005 opredeljeni v 5., 6. in 7. členu ZDSS-1 in ne v 4. členu tega zakona, na katerega se sklicuje Okrožno sodišče v Murski Soboti. Pri tem iz 1.b točke 5. člena ZDSS-1 izhaja, da je delovno sodišče pristojno za odločanje v sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi predniki, kar vključuje tudi spore o pravicah in obveznostih premoženjske narave – vendar le o tistih, ki izvirajo iz delovnega razmerja in katerih subjekta sta (razen izjemoma) delavec in delodajalec. Izostanek teh naveznih okoliščin ne omogoča presoje o tem, da gre za delovni spor, temveč za spor iz civilnega razmerja. V takšnem sporu je treba postopati po pravilih pravdnega postopka (1. člen ZPP). O njem odloča okrajno ali okrožno sodišče. 5. Iz podatkov o kompetenčnem dejanskem stanju izhaja, da tožnik ni bil zaposlen pri toženi stranki. Tudi tožbeni zahtevek, ki ga je postavil, ni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in posledično plačilo za opravljeno delo iz takšnega razmerja, saj od tožene stranke zahteva plačilo za opravljeno delo le na podlagi dogovora o plačilu - v zvezi s sklepom tožene stranke o imenovanju tožnika za direktorja.
6. Pri odločanju o pristojnosti je Vrhovno sodišče upoštevalo tudi določbo 1. točke prvega odstavka 482. člena ZPP, po kateri pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih med družbeniki, družbeniki in družbami ter družbami in člani organov upravljanja družb, vendar le v sporih za katere je treba uporabiti tudi pravo gospodarskih družb (subjektivno objektivni kriterij). V zvezi s tem iz določbe v spornem obdobju veljavnega 449. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, Ur. l. RS, št. 30/93 in nadalj. - sedaj 515. člena ZGD) izhaja, da se za zahtevke iz pogodbe o opravljanju funkcije poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo uporabljajo pravila, s katerimi so urejena obligacijska razmerja.
7. Glede na navedeno ne gre za spor iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, temveč za spor iz civilnega razmerja med strankama. Ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP sklenilo, da je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno Okrožno sodišče v Murski Soboti.