Jedro

Dolžnica se je kot solastnica do 63/100 v zemljiško knjigo vpisala na podlagi sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja z dne 14. 5. 2020. Skladno s sodno prakso ima tak način delitve premoženja oziroma prehod premoženja iz režima skupnega premoženja v solastnino pravno poslovno naravo, dolžnica pa se je v konkretnem primeru kot solastnica v zemljiško knjigo vpisala po zaznambi hipoteke in je torej na pravno poslovni način pridobila solastninsko pravico na obremenjeni nepremičnini. Ker po drugem odstavku 170. člena ZIZ s tako zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini, sodišče druge stopnje pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnica ob opisanem zemljiškoknjižnem stanju v tem izvršilnem postopku ne more uspeti z ugovornim in v pritožbi ponovljenim uveljavljanjem, da je bila že v času zaznambe hipoteke solastnica te nepremičnine na originarni podlagi (ugotavljanju takih dejstev namreč izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžničin ugovor in predlog za povrnitev izvršilnih stroškov z dne 31. 8. 2020. 2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti zaradi bistvenih kršitev določb postopka, napačne uporabe materialnega prava ter posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, pravočasno pritožuje dolžnica. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo postopanje.

3. V odgovoru na pritožbo upnik predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžničin ugovor zavrnilo, odločitev pa je materialno pravno pravilna.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je upnik na nepremičnini pridobil zastavno pravico na podlagi sklenjene kreditne pogodbe, ki glede na podatke zemljiške knjige učinkuje od dne 3. 12. 2007. Dolžnica se je kot solastnica do 63/100 v zemljiško knjigo vpisala na podlagi sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja z dne 14. 5. 2020. Skladno s sodno prakso1 ima tak način delitve premoženja oziroma prehod premoženja iz režima skupnega premoženja v solastnino pravno poslovno naravo, dolžnica pa se je v konkretnem primeru kot solastnica v zemljiško knjigo vpisala po zaznambi hipoteke in je torej na pravno poslovni način pridobila solastninsko pravico na obremenjeni nepremičnini. Ker po drugem odstavku 170. člena ZIZ s tako zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini2, sodišče druge stopnje pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnica ob opisanem zemljiškoknjižnem stanju v tem izvršilnem postopku ne more uspeti z ugovornim in v pritožbi ponovljenim uveljavljanjem, da je bila že v času zaznambe hipoteke solastnica te nepremičnine na originarni podlagi (ugotavljanju takih dejstev namreč izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje). Utemeljeno zato sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov, s katerimi naj bi se ugotavljal obstoj zunajzakonske skupnosti, in sicer iz razloga, ker so bili navedeni dokazni predlogi predlagani v zvezi z dejstvi, ki glede na zgoraj navedeno stališče niso pravno pomembna za odločitev v predmetni zadevi. V takšnem primeru sodišče predlaganih dokazov ni dolžno izvesti in očitana bistvena kršitev določb postopka ni podana. Dokazni postopek je namreč namenjen temu, da se ugotovi resničnost pravno pomembnih dejstev.

8. Opisano stališče pa nikakor ne pomeni, da dolžnica takih navedb ne more uveljavljati v tožbi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe po 59. členu ZIZ. Po prvem odstavku tega člena namreč lahko dolžnik v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna, in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev. Sodišče je v obravnavani zadevi o ugovoru odločilo na podlagi dejstva, ki se nanaša na način in trenutek pridobitve dolžničine solastninske pravice (in s tem povezanim vprašanjem utemeljenosti dovolitve izvršbe na solastni delež dolžnice na nepremičnini), to dejstvo pa je med strankama sporno. V zvezi z drugim pogojem, to je, da se morajo dejstva nanašati na terjatev, pa je sodna praksa že zavzela stališče, da je pravda na nedopustnost izvršbe mogoča tudi v primeru, ko je povezanost s terjatvijo vsaj posredna, torej tudi v primeru, ko dolžnik v ugovoru uveljavlja impugnacijske razloge. To so razlogi, ki kljub obstoju terjatve preprečujejo izvršbo, mednje pa sodi tudi ugovorni razlog po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ v zvezi s 56.a členom ZIZ, torej zatrjevanje, da terjatev ni prešla na hipotekarno dolžnico.

9. Prav tako dolžnica v tem izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovornega razloga, da je hipoteka, ustanovljena na njenem deležu, neveljavna, ker je prvotni dolžnik z vednostjo upnika, brez njenega soglasja obremenil celotno nepremičnino. Tudi te navedbe so lahko le predmet pravdnega postopka, v katerem bi dolžnica uveljavljala neveljavnost na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa vknjižene hipoteke.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo tudi določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in postopek izvršbe prekinilo le glede premoženja prvotnega dolžnika, nad katerim se je začel postopek osebnega stečaja. Glede na zakonske določbe ni nobene ovire, da se glede premoženja nove dolžnice, ki ne sodi v stečajno maso, izvršilni postopek ne bi nadaljeval. Ob delitvi nepremičnine, ki je obremenjena s hipoteko, je vsak od delov nepremičnine obremenjen s hipoteko v celoti (150. člen Stvarnopravnega zakonika).

11. Dolžnica z ugovorom tako ni uspela, zato je sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šestega odstavka 38. člena ZIZ pravilno odločilo, da svoje stroške krije sama, saj ni mogoče zaključiti, da bi ji upnik te stroške povzročil neutemeljeno

12. Po vsem pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo hipotekarne dolžnice zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. VSRS Sodba II Ips 428/2011 z dne 20. 2. 2014, VSK Sklep I Cp 54/2018 z dne 18. 9. 2018, VSL Sklep III Ip 3665/2015 z dne 9. 12. 2015, VSL Sklep I Cp 50/2021 z dne 3. 2. 2021, tako tudi Iztok Ščernjavič in Jasna Hudej v Skupno premoženje zakoncev – analiza novejše sodne prakse s komentarjem, Odvetnik št. 72 (4/2015), stran 18 in naslednje. 2 Upnik od hipotekarnega dolžnika ne more sicer zahtevati plačila dolga, zahteva pa lahko prodajo nepremičnine, iz katere se bo dolg poplačal. Hipotekarni dolžnik ni osebni dolžnik dolga, temveč realni dolžnik, ki za poplačilo dolga jamči s pridobljeno nepremičnino. Izjema iz 24. člena ZIZ tako ne velja le glede prehoda obveznosti iz obligacijskega razmerja, temveč tudi glede prehoda predmeta izvršbe, ko torej na novega dolžnika preide le obveznost, da dopusti izvršbo. Povedano drugače, zoper hipotekarno dolžnico se izvršba vodi le zato, ker se je v zemljiško knjigo naknadno vpisala kot solastnica obremenjenega premoženja, in upnik zoper njo nima samostojnega izvršilnega naslova.