Jedro

Če gre za zemljišča, ki se nahajajo znotraj šolskega kompleksa, ki ga zaključujeta lokalna cesta in vodotok, ter so potrebna za izvajanje aktivnosti izobraževalne ustanove in upravljanje s tem prostorom, je podana ovira iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen.

Status zemljišča ob podržavljenju se ugotavlja na podlagi takratnih podatkov, evidentiranih v zemljiškem katastru kot uradni evidenci o zemljiščih, na podlagi odločbe o podržavljenju, če je ta spremenila namembnost zemljišča. Zemljišča, ki so bila podržavljena kot kmetijska zemljišča, je mogoče vrednotiti kot nezazidana stavbna zemljišča le, če so bila že ob podržavljenju v načrtnih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljena kot gradbena zemljišča ali pa jim je to namembnost določil predpis, na podlagi katerega so bila podržavljena. Za vrednotenje zemljišča po določbah prvega in tretjega odstavka 44. člena ZDen je v okoliščinah, ko je že prišlo do razpolaganja z odvzetim premoženjem, odločilen dejanski prehod zasebne lastnine v družbeno lastnino.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo revidentkino tožbo zoper delno odločbo Upravne enote Slovenj Gradec z dne 5. 5. 2008, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 7. 7. 2008. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa, s katero je ta med drugim odločil, da se zavrne revidentkin zahtevek za odškodnino za tam navedena zemljišča, ocenjena kot nezazidana delno komunalno opremljena zemljišča, v višini 532.998,71 DEM (1. točka izreka delne odločbe), in da se ji za ta zemljišča, ocenjena kot kmetijska zemljišča, prizna odškodnina v obliko obveznic Slovenske odškodninske družbe (v nadaljevanju SOD) v višini 45.710,96 DEM.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da so bile obravnavane parcele podržavljene na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, in sicer z odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo v ..., št. 1506/46 z dne 8. 7. 1946. V obravnavani zadevi revidentka ni izkazala, da bi bila ta zemljišča podržavljena kot stavbna zemljišča, zato je upravni organ pri ugotavljanju višine odškodnine pravilno uporabil določbe Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije. Zavrača tudi ugovore o možnosti vrnitve zemljišča del parc. št. 15 in 16, obe k. o. ..., v naravi, saj gre za zemljišči, ki sta funkcionalno vezani na kompleks osnovne šole, ceste in vodotoka, zaradi česar so podane ovire za vračilo v naravi iz 19. in 32. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen).

3. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po vseh točkah drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da razlika med priznano in uveljavljano odškodnino znaša približno 244.000,00 EUR, da gre za pomembno pravno vprašanje poprave kravic ter da, upoštevaje višino spornega dela odškodnine, negativna odločitev zanj pomeni zelo hude posledice. V reviziji glede zahteve za vrnitev v naravi zemljišč parc. št. 15 in 16 uveljavlja, da niso izpolnjeni pogoji iz 19. in 32. člena ZDen, saj v zvezi s tem razen ogleda stanja v naravi brez strank ni bil izveden ugotovitveni postopek. Navaja, da ne gre za kompleks niti za zgrajen kompleks. Glede vrednotenja zemljišč navaja, da je zmotno stališče sodišča o naravi dopolnilnih odločb o podržavljenju. Do podržavljenja je prišlo šele, ko je bilo znano, kaj je ostalo v lasti revidentke. To pa je bilo šele ob izdaji dopolnilnih odločb. Priglaša stroške postopka.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. V obravnavani zadevi je po presoji Vrhovnega sodišča podan razlog za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj razlika v višini med priznano in uveljavljano odškodnino v obliki obveznic SOD presega 20.000,00 EUR. Ker je podana dovoljenost revizije iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, se Vrhovno sodišče ni ukvarjalo s preizkusom izpolnjevanja ostalih zatrjevanih razlogov za dovoljenost revizije.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

7. V obravnavani zadevi revidentka odločbo prvostopenjskega upravnega organa izpodbija iz dveh razlogov, in sicer glede obstoja ovir za vračilo v naravi za (po sedanjem katastrskem stanju) parceli št. 15 in 16, obe k. o. ..., ter glede pravnega statusa obravnavanih zemljišč ob podržavljenju in s tem višine odškodnine v obliki obveznic SOD.

O obstoju ovir za vračilo zemljišč v naravi:

8. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v dosedanjem postopku, na katerega je revizijsko sodišče vezano na podlagi določbe drugega odstavka 85. člena ZUS-1, izhaja, da se zemljišči parc. št. 15 in 16, obe k. o. ..., nahajata znotraj kompleksa Osnovne šole ..., ki ga na spodnji strani zaključuje lokalna cesta, na desni strani pa vodotok, ter funkcionalno sodita v kompleks, ki je potreben za izvajanje aktivnosti izobraževalne ustanove in upravljanje s prostorom Občine ... Na podlagi navedenega dejanskega stanja tako upravna organa kot tudi sodišče prve stopnje zaključujejo, da gre za zemljišči, ki sta funkcionalno vezani na kompleks osnovne šole ter tamkajšnje ceste in vodotoka, zaradi česar je podana ovira za vračanje v naravi po določbah 19. in 32. člena ZDen.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča gre glede na navedene okoliščine za situacijo iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, po kateri nepremičnine ni mogoče vrniti, če bi se bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin. Pojem prostorske kompleksnosti oziroma pojem namena izrabe prostora in nepremičnin ter njune bistvene okrnitve je treba razlagati v smislu dejanske sopovezanosti konkretnega sklopa nepremičnin kot v sebi zaključeni prostorski celoti (podobno stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v sodbi U 1737/1994 z dne 18. 4. 1996). Namen navedene določbe ZDen je varstvo posamezne nepremičnine, kompleksa oziroma prostora kot celote in s tem preprečitev, da takšnega kompleksa oziroma nepremičnine ne bi bilo več mogoče neovirano uporabljati za enak namen kot pred vračilom. Za takšen primer gre glede na ugotovljene dejanske okoliščine tudi v tem primeru, ko so obravnavane nepremičnine sestavni del prostorske celote šolskega kompleksa ter tamkajšnje ceste in vodotoka.

10. Pavšalni revizijski ugovori o neobstoju kompleksa ne vplivajo na drugačno odločitev o obstoju ovir za vrnitev nepremičnin v naravi. Revidentka, ki sicer navaja, da dejansko stanje v tej zadevi zanjo ni sporno, namreč v reviziji uveljavlja le, da v naravi ne gre za kompleks, še manj za zgrajen, vendar teh navedb ne obrazloži. O vrednotenju zemljišč:

11. Tudi revizijski ugovori, ki se nanašajo na višino odškodnine, odmerjene na podlagi prvega in tretjega odstavka 44. člen ZDen, niso utemeljeni.

12. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v dosedanjem postopku, izhaja, da so bile obravnavane parcele podržavljene na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji z odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo v ..., št. 1506/46 z dne 8. 7. 1946, s katero je bila podržavljena zemljiška posest Župnišča ..., vpisana v vl. št. ..., razen zemljišč v skupni izmeri 10.52.50 ha, ki so bila v navedeni odločbi opredeljena s parcelnimi številkami. V zvezi s tem sta bili prav tako na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji in v zvezi z navedeno odločbo z dne 8. 7. 1946 izdani dopolnilni odločbi v letu 1954 in 1960, ki sta dodatno opredelili podržavljene in iz podržavljenja izvzete nepremičnine.

13. Revidentka v reviziji sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava in uveljavlja, da sta bili naknadno izdani odločbi konstitutivne narave. Meni, da je to pomembno za določitev odškodnine. V tožbi je uveljavljala, da so bila obravnavana zemljišča ob podržavljenju gradbene oziroma delno komunalno opremljene parcele, zaradi česar naj bi se vrednotila kot stavbna zemljišča. 14. Po prvem odstavku 44. člena ZDen se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Status zemljišča ob podržavljenju se ugotavlja na podlagi takratnih podatkov, evidentiranih v zemljiškem katastru kot uradni evidenci o zemljiščih, in na podlagi odločbe o podržavljenju, če je ta spremenila namembnost zemljišča (sodba Vrhovnega sodišča X Ips 518/2008 z dne 5. 2. 2009). Iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-42/93 z dne 15. 12. 1994 izhaja, da je zemljišča, ki so bila podržavljena kot kmetijska zemljišča, kakršen je tudi obravnavan primer, mogoče vrednotiti kot nezazidana stavbna zemljišča le, če so bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljena kot gradbena zemljišča ali pa jim je to namembnost določil predpis, na podlagi katerega so bila podržavljena. Takšno stališče je v svoji sodni praksi sprejelo tudi Vrhovno sodišče, npr. v zadevah I Up 1282/2006 z dne 13. 3. 2008, I Up 1351/2004 z dne 15. 9. 2005, I Up 817/2004 z dne 6. 10. 2005 in I Up 541/2005 z dne 20. 4. 2006. 15. Obravnavana zemljišča so bila podržavljena kot kmetijska zemljišča na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, ki jim te namembnosti ni spremenil. Revidentka ni izkazala, da bi bila ta zemljišča že ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljena kot gradbena.

16. Po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembna okoliščina, da so bila nekatera zemljišča, zajeta v podržavljenje z odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo v ..., št. 1506/46 z dne 8. 7. 1946, dokončno opredeljena šele z naknadno izdanimi odločbami v letu 1954 in 1960, ko naj bi bila po zatrjevanju revidentke nekatera izmed njih že pripravljena za gradnjo oziroma se je na njih že začelo graditi. Iz odločbe prvostopenjskega upravnega organa izhaja, da so se ob prehodu premoženja iz sklada agrarne reforme v last fizičnih ali družbenopravnih oseb dogajale tudi dejanske in pravne spremembe glede pravnega statusa obravnavanih zemljišč. Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilna ocena prvostopenjskega organa, da so te spremembe že pomenile razpolaganje z odvzetim premoženjem. V takšnih okoliščinah je za odločitev o ugotavljanje vrednosti po prvem in četrtem odstavku 44. člena ZDen, kot je to pravilno presodilo že sodišče prve stopnje, odločilen dejanski prehod zasebne lastnine v družbeno ali državno lastnino. Do tega je v obravnavani zadevi prišlo že na podlagi odločbe Okrajne komisije za agrarno reformo v ..., št. 1506/46 z dne 8. 7. 1946, s katero je bila na podlagi prvega in drugega odstavka 9. člena Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji podržavljena zemljiška posest Župnišča ... v obsegu nad zemljiškim maksimumom. To potrjujeta tudi odločbi v letu 1954 in 1960, izdani na podlagi navedenega zakona in v zvezi z navedeno odločbo iz leta 1946. Iz obeh namreč izhaja, da sta izdani zaradi ureditve zemljiškoknjižnega stanja, in sicer prva zaradi natančno opredelitve razlaščenih in v lasti puščenih zemljišč, druga pa zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja s stanjem v naravi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je do podržavljenja prišlo že z osnovno odločbo v letu 1946 in kot neutemeljene zavrnilo vse s tem povezane ugovore o (ne)pravilnosti vrednotenja zemljišč kot kmetijskih zemljišč po Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije.

17. Revidentka tudi ne more uspeti z ugovori o kršitvah pravil upravnega postopka, da organ v postopku ni izvajal dokazov z imenovanjem izvedenca, ni izvedel ugotovitvenega postopka ter da je bil ogled opravljen brez strank, saj zatrjevanih kršitev pravil v upravnem postopku s tožbo ni uveljavljala. To pomeni, da v temu delu ni izkoristila pravnih sredstev, ki so ji bila na razpolago (materialno izčrpanje pravnih sredstev), zato te zatrjevane kršitve ne more uveljavljati s pravnim sredstvom zoper izpodbijano sodbo.

18. Glede na navedeno niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niti razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

19. Ker revidentka z revizijo ni uspela, na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.