Jedro

V skladu s 34. členom ZNP-1 sme pritožnik v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona. V tej določbi zapisana pravna norma (pravilo) ne spreminja pravil o časovnih mejah pravnomočnosti, temveč le pogoj, ki do dopušča. Namesto pogoja "brez svoje krivde" je določena "korist" določno opredeljenih subjektov. Sodišča lahko torej tudi v postopkih, kot je predmetni, dopustijo le trditve o takšnih dejstvih, ki so nastala najkasneje do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje

Izrek

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se IV. točka izreka spremeni tako, da glasi: "Nasprotni udeleženec M.K., stan. D. je dolžan mladoletnemu K.K., stan. D. ter mladoletnemu M.K., stan. D.: - za mesec marec 2020 plačati preživnino v znesku 25,00 EUR vsakemu (skupaj 50,00 EUR), za mesec april 2020 preživnino v znesku 62,50 EUR vsakemu (skupaj 125,00 EUR), za mesec maj 2020 preživnino v znesku vsakemu 125,00 EUR (skupaj 250,00 EUR), za mesec junij 2020 preživnino v znesku 95,00 EUR vsakemu (skupaj 190,00 EUR), za mesec julij 2020 preživnino v znesku 120,00 EUR vsakemu (skupaj 240,00 EUR), - od 1. 8. 2020 naprej vsakemu od njiju plačevati preživnino v znesku 200,00 EUR mesečno (skupaj 400,00 EUR), in sicer je dolžan preživninske obroke, ki bodo dospeli v plačilo do pravnomočnosti sklepa plačati v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, v bodoče dospevajoče preživninske obroke pa najkasneje do vsakega 20. dne v posameznem mesecu za tekoči mesec, vse na transakcijski račun predlagateljice L.K. št. SI, odprt pri Delavski hranilnici d.d., v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakega posameznega preživninskega obroka dalje do plačila, pri čemer se tako določena preživnina valorizira enkrat letno v skladu s sklepom Vlade RS o valorizaciji preživnin in obvestila pristojnega centra za socialno delo."

II. V presežku se pritožba zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožnik krije sam svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razvezalo zakonsko zvezo med strankama nepravdnega postopka in mladoletna otroka zaupalo v varstvo in vzgojo predlagateljici (I. in II. točka izreka). V III. točki izreka je odločilo o stikih, ki se bodo izvajali po sprotnem dogovoru predlagateljice in nasprotnega udeleženca, upoštevaje željo mladoletnih otrok. V IV. točki izreka je odločilo o preživnini, ki jo je dolžan plačevati nasprotni udeleženec za mladoletna otroka, in sicer od vložitve predloga dalje. Sodišče prve stopnje je tako poračunalo že plačane zneske preživnine, vnaprej pa določilo preživnino za vsakega od mladoletnih otrok v višini 230,00 EUR mesečno.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec, in sicer zoper IV. točko izreka glede določitve preživnine. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da so potrebe mladoletnih otrok približno 400,00 EUR na mesec, da nasprotni udeleženec prejema vsaj 1.000,00 EUR prihodkov mesečno, predlagateljica pa le 677,77 EUR in glede obračunavanja delno plačane preživnine. Potrebe otrok so ocenjene previsoko in niso v skladu z drugim odstavkom 190. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Stroške prehrane doma, ki jih je sodišče priznalo v višini 80,00 EUR, ocenjuje tako zgolj na 60,00 EUR na mesec, saj imata oba otroka tudi prehrano v šolo, katera pa je v celoti subvencionirana. Sicer pa imata oba otroka tako zelenjavo kot tudi meso brezplačno doma, saj predlagateljica tovrstnih dobrin skorajda ne kupuje in iz tega naslova tako ne nastajajo stroški. Prav tako so pretirani stroški higiene doma in osebne higiene ocenjeni na 10,00 EUR. Meni, da je iz tega naslova povsem ustrezen znesek 5,00 EUR na mesec. Nepotrebni so tudi stroški frizerja v višini 10,00 EUR, saj frizer za otroško frizuro stana največ 5,00 EUR, za kar prilaga cenike podobnih storitev, sicer pa je predlagateljica frizerka, čeprav se že 12 let s frizerstvom ne ukvarja, pa vendarle lahko otrokoma sama uredi frizuro. Sodišče je previsoko ocenilo stroške bencina in žepnine, in sicer stroške bencina na 20,00 EUR, nenazadnje pa M. teh storitev sploh ne potrebuje, saj na nogomet ne hodi, zato tudi ni razumljivo, zakaj bi sodišče te stroške priznavalo tudi za M. Sicer pa šolske prevoze opravljajo usposobljeni vozniki in zato potrebe, da bi prevažala otroke v šolo predlagateljica, ni. Žepnina pa ni potreben strošek za zagotavljanje otrokovega razvoja v smislu 190. člena DZ, sicer pa M. ni star še niti 10 let, zato učenja z razpolaganjem z denarjem ni pričakovati, saj je še premajhen. Previsoko so nadalje ocenjeni stroški oblačil na 80,00 EUR, saj meni, da je ustrezen znesek v višini 60,00 EUR. Stroški razvedrila in prostočasnih aktivnosti v višini 75,00 EUR pa je v celoti neutemeljeni. Prav tako so pretirani priznani stroški za šolske potrebščine v višini 30,00 EUR, saj je nasprotni udeleženec nabavil vse šolske potrebščine in zato ocenjuje, da je primeren znesek iz tega naslova zgolj 20,00 EUR. Pretirani so stroški taborov, šol v naravi, športnih in drugih aktivnosti v višini 30,00 EUR mesečno, predlagateljica namreč ni izkazala koliko bi naj ti stroški v šolskem letu sploh znašali. Glede na navedeno meni, da so potrebe otrok na mesečni ravni največ 300,00 EUR na mesec za posameznega otroka. Nadalje je sodišče zmotno ocenilo prihodke predlagateljice, saj ni upoštevalo, da prejema poleg denarne socialne pomoči v višini 677,00 EUR še plačo v višini 216,00 EUR, tako da znašajo njeni prihodki v relevantnem času cca 888,00 EUR, kar pa je primerljivo z dohodkom nasprotnega udeleženca. Sicer pa se nasprotni udeleženec vsakodnevno vrača domov, kjer se druži in ukvarja z otroci, vodi ju počitnikovanje, v celoti izvaja svojo očetovsko vlogo, posledično pa ga ni mogoče obremeniti z višjimi preživninskimi obveznostmi kot predlagateljico. Slednje mora biti namreč enakomerno razporejeno med oba starša. Predlagateljica pa lahko tudi več zasluži, saj otroci več nepotrebujejo 24 urnega varstva, po poklicu je frizerka in bi svoj poklic lahko vsekakor izkoristila, da bi več zaslužila. Sodišče prve stopnje pa je tudi napačno ocenilo preživninsko obveznost nasprotnega udeleženca, ko je ocenilo, da znašajo njegovi prihodki vsaj 1.000,00 EUR na mesec, saj ti znašajo bistveno manj, le okoli 600,00 EUR na mesec, kot to izhaja iz poslovnega izida samostojne dejavnosti na portalu AJPES. Sodišče je zmotno zaključilo, da je 5.000,00 EUR, ki jih je nasprotni udeleženec dobil nakazanih s strani podjetja M. plačilo za delo in je posojilo, saj naj bi denar nasprotni udeleženec vrnil s kompenzacijo. Zmotno je sodišče prve stopnje tudi zaključilo, da nasprotni udeleženec z listinskimi dokazi ni dokazal nakup tovornjaka za potrebe svoje samostojne dejavnosti za kupnino v višini 12.000,00 EUR. Dokaz obstaja ali ne obstaja, neke okoliščine namreč ni zgolj listina, temveč lahko stranka svoja zatrjevanja dokazuje tudi z drugimi dokazi. To je tudi storila z zaslišanjem priče S.F., ki je potrdil, da je nasprotni udeleženec posojilo potreboval za nakup tega vozila. Nenazadnje pa ne vzdrži kritične presoje zaključek sodišča prve stopnje, da znesek v višini 4.000,00 EUR z dne 12. 11. 2019 predstavlja plačilo za delo in ne polog iz naslova prihranjenega denarja iz predhodno opravljenih dvigov, kot je to zatrjeval nasprotni udeleženec. Nasprotni udeleženec gre v tujino zgolj za kakšen mesec dni, v tem času pa prihodka v višini 4.000,00 EUR ne more pridobiti, mora pa imeti ob sebi gotovino, da lahko predhodno opravi posamezna dela. Nasprotni udeleženec pa je 6. 8. 2020 dobil tretjega otroka, katerega potrebe mora prav tako zadovoljevati in le te znašajo najmanj 380,00 EUR na mesec, saj potrebuje otrok za zdrav razvoj in rast potrebne plenice, kreme, negovalno kozmetiko in podobno. Tako da nasprotni udeleženec mora prispevati k preživljanju tega otroka najmanj 190,00 EUR na mesec, to pa kaže na dejstvo, da tako visoke preživnine kot mu jo je določilo sedaj sodišče, ne zmore plačevati. Predlaga da se določena preživnina zniža na 120,00 EUR na mesec za posameznega otroka ter da se pri tem upošteva še tretje rojenega otroka nasprotnega udeleženca, sodišče druge stopnje pa naj ponovno tudi opravi preračun že plačanih zneskov s strani nasprotnega udeleženca, saj je sodišče slednjo naredilo narobe. Ni upoštevalo da je nasprotni udeleženec tudi nabavil telefone v mesecu marcu, ko je poravnal 165,00 EUR preživnine in ne le 150,00 EUR. Prav tako ne vzdržijo zaključki, da je nasprotni udeleženec v mesecu februarju plačal le 240,00 EUR, saj iz podpisanega izhaja, da je plačal 340,00 EUR, sodišče pa je tudi neutemeljeno sledilo zgolj zapisom, ki jih je predložila predlagateljica in ne njegovim zapisom. Sodišče prve stopnje pa je tudi napačno določilo plačilo zapadlih zneskov.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

5. Sodišče druge stopnje je v predmetnem postopku zaključilo, da so potrebe mladoletnih otrok ocenjene na 400,00 EUR mesečno. Materialnopravno izhodišče za ugotavljanje preživninskih potreb je 190. člen ZD, ki določa, da mora sodišče pri odmeri preživnine za otroka upoštevati koristi otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja (prvi odstavek 190. člena DZ). Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (drugi odstavek 190. člena DZ). Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine (196. člen DZ). Pri ugotavljanju potreb otroka je podana soodvisnost z zmožnostmi vsakega od staršev. Večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb lahko zadovoljijo in obratno. Nujnost zadovoljitve potreb otroka pa tudi pada na njihovi lestvici od primarno življenjskih do prostočasnih. Poudariti je tudi treba, da pri ugotavljanju obsega potrebe ne gre za matematični pristop, ki bi temeljil na natančni oceni preživninskih stroškov, ampak gre zgolj za oceno.1

6. Sodišče prve stopnje je stroške prehrane ocenilo na 80,00 EUR mesečno za vsakega otroka, nasprotni udeleženec pa meni, da ta znesek ne more biti višji od 60,00 EUR. Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da znašajo stroški prehrane doma za vsakega izmed otrok 80,00 EUR mesečno. Pri tem namreč ne gre spregledati, da gre za dva osnovnošolska otroka, fanta in so njune prehrambene potrebe v tem obdobju vsekakor višje oz., vsaj v ugotovljenem znesku, ne glede na dejstvo, da del hrane, to je zelenjave in mesa, predlagateljica lahko pridela doma. Nadalje sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje da znašajo stroški čistil, osebne higiene in frizerja skupaj 30,00 EUR ter oblačil 80,00 EUR mesečno za otroka. Otroka sta tudi do sedaj uporabljala storitve frizerja izven doma, zato ni podlage, da bi ju sedaj morala striči mama, ki se s tem profesionalno več ne ukvarja. Kot je že zaključilo sodišče druge stopnje gre za odraščajoča fanta, ki imata povečane potrebe tudi na področju higiene in lastnega videza, sta v obdobju hitrega razvoja in temu primerno so tudi njune potrebe večje. Prav tako ni utemeljen očitek nasprotnega udeleženca, da lahko mlajši sin nosi ponošene stvari za starejšim bratom.

7. Kot primerne ocenjuje sodišče druge stopnje ocenjene stroške za bencin, zaradi prevažanja otroka v šolo in na prostočasne dejavnosti v višini 20,00 EUR, ne glede na dejstvo, da mladoletni M. nogometa ne igra, je pa dejstvo, da je predlagateljica oba otroka vozila v šolo z osebnim vozilom še v času trajanja življenjske skupnosti z nasprotnim udeležencem in ni podlage, da slednjega ne bi izvajala tudi sedaj. Nenazadnje pa predlagateljica za ml. otroka opravlja še druge storitve (nakupi itd...).

8. Nasprotni udeleženec nasprotuje višini stroška za žepnino, saj meni, da predvsem za M., ki je star 10 let, slednje ne potrebuje, za K. pa je v višini 15,00 EUR previsoka. Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je žepnina v višini 15,00 EUR mesečno za otroka povsem primerna, saj gre za odraščajoča fanta, ki se morata v okviru priprav na samostojno življenje naučiti tudi razpolaganja z denarjem. Žepnina v višini 15,00 EUR pa za osnovnošolska otroka po oceni sodišča druge stopnje nikakor ni pretirana.

9. Sodišče druge stopnje pa pritrjuje pritožbi, da so stroški za razvedrilo v višini 75,00 EUR previsoki, upoštevaje pri tem dejstvo, da oče z otrokoma vzdržuje redne stike, z njima preživlja prostočasne dejavnosti in ju tudi vozi na dopust, tako da sodišče druge stopnje iz tega naslova ocenjuje, da je primeren znesek v višini 25,00 EUR za posameznega otroka, upoštevaje pri tem ustaljeno sodno prakso, na katero se sklicuje pritožba2. Potrebno je namreč upoštevati, da so stroški otrokovega oddiha delno že razporejeni med oba starša, saj oba otroka dopustujeta z obema staršema, kar je sodišče prve stopnje sicer upoštevalo, vendar po oceni sodišča druge stopnje v nezadostni meri, zato je sodišče druge stopnje v tem delu določeno preživnino znižalo, saj meni, da podlaga za njo vendarle obstaja, pritožnik namreč razen golega dejstva enkratnega dopustovanja z sinovoma drugih aktivnih oddihov z otrokoma ne zatrjuje, s tem pa večina prostočasnih obveznosti stroškovno še vedno odpade na predlagateljico.

10. Sodišče druge stopnje nadalje meni, da je znesek v višini 30,00 EUR za posameznega otroka iz naslova stroškov izletov in šol v naravi ustrezno izkazan, sodišče prve stopnje pa je upoštevalo, da v šolskem letu 2019/2020 teh, zaradi izrednih razmer ni bilo in jih pri obračunu preživnine tudi ni upoštevalo.

11. Sodišče druge stopnje nadalje zaključuje, da iz naslova šolskih potrebščin znaša primeren strošek v višini 20,00 EUR mesečno za vsakega otroka, upoštevaje, da je glavnino šolskih potrebščin nabavil pritožnik in je ta znesek namenjen sprotnemu kritju stroškov.

12. Glede na navedeno sodišče druge stopnje zaključuje, da so potrebe otrok, ki jih seveda v matematičnem znesku ni mogoče natančno opredeliti, cca 360,00 EUR za posameznega otroka. Pri tem sodišče ugotavlja, da znaša minimalni znesek za izdatke za življenjske potrebščine otroka cca 270,00 EUR oziroma je skoraj identičen tudi za drugega otroka.3 Pri tem pa je seveda potrebno upoštevati zmožnosti vsakega od staršev upoštevaje, da je preživninska potrebnost odvisna tudi od ugotavljanja zmožnosti vsakega od staršev.

13. Pritožba nadalje graja zaključek sodišča prve stopnje, da znašajo prihodki nasprotnega udeleženca vsaj 1.000,00 EUR mesečno. Z zaključkom, kot ga je sprejelo sodišče prve stopnje na 9. in 10. strani obrazložitve, sodišče druge stopnje v celoti soglaša. Nasprotni udeleženec je samostojni podjetnik. Takrat ko nima dela v Sloveniji, opravlja delo tudi v tujini. Tako je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo poleg podatkov na AJPES-u še prilive, in sicer 5.000,00 EUR kot nakazilo s strani podjetja M. in 4.000,00 EUR kot polog na svoj račun. Tudi v kolikor bi, kot meni predlagatelj, šlo za posojilo za nabavo vozila, pa je potrebno upoštevati, da je nasprotni udeleženec vozilo nabavil zato, da bo z njim ustvarjal večje prihodke. Sodišče prve stopnje je naredilo ustrezno dokazno oceno izpovedb strank in prič ter v spis predloženih listin (8. člen ZPP) in pri tem pravilno štelo plačilo v višini 5.000,00 EUR kot plačilo za opravljeno delo in 4.000,00 EUR kot polog zaslužka nasprotnega udeleženca.

14. Res je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo prihodke predlagateljice zgolj na 677,00 EUR kot prejemek socialne pomoči, pri tem pa ni upoštevalo njenega prihodka iz 4 urne dejavnosti vsaj v višini 216,00 EUR. Prav tako je res, da se lahko nasprotna udeleženka glede na to, da je po poklicu frizerka, ki svojega poklica ne opravlja, zato da bo zadovoljevala potrebe otrok, tudi ustrezno ponovno usposobi, da bo lahko prispevala k preživljanju svojih otrok. Vendar pa je kljub navedenemu pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so dohodki nasprotnega udeleženca vsaj za 20 % višji od predlagateljičinih in je slednji sposoben prispevati več k preživljanju mladoletnih otrok. Pri tem pa je potrebno upoštevati v sodni praksi izoblikovano enotno stališče, da se pri porazdelitvi preživninskega bremena upošteva tudi okoliščina, da praviloma tisti od staršev ki mu je otrok dodeljen, z varstvom, vzgojo in skrbjo bistveno bolj kot drugi skrbi za otrokov telesni in duševni razvoj.4 V obravnavanem primeru je vendarle na predlagateljici skrb za gospodinjska opravila, varstvo, vzgojo ter tudi prevozi otrok. Res je, da nasprotni udeleženec dnevno prihaja domov, da otroka z njim preživljata dopust in prosti čas, vendar pa je vendarle večina opravil na predlagateljici. Upoštevaje da so njeni dohodki vendarle nižji od prihodkov nasprotnega udeleženca, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je prispevek nasprotnega udeleženca k preživnini lahko za 20 % višji. Slednje pa pomeni, da lahko nasprotni udeleženec k preživljanju otrok prispeva vsaj 200,00 EUR mesečno za posameznega otroka.

15. Ob pravilni uporabi materialnega prava je sodišče druge stopnje zaključilo, da je preživnina v znesku 200,00 EUR mesečno za posameznega otroka v korist otrokoma in v okviru preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca, v presežku nad tem zneskom pa je pritožbi ugodilo in zahtevek predlagateljice zavrnilo.

16. Glede na dejstvo, da je predlagateljica predlagala da nasprotni udeleženec preživnino plačuje od dneva vložitve predloga, to je od 17. 12. 2019, je sodišče druge stopnje, glede na pritožbene navedbe in na sedaj drugače določeno preživnino opravilo ponoven obračun že plačanih preživnin od meseca januarja naprej. Pri tem je upoštevalo, da predlagateljica v obdobju do marca 2020 obratovalnih stroškov ni plačevala in da je v tem obdobju znašala preživninska obveznost za vsakega otroka 130,00 EUR(brez obratovalnih stroškov in stroškov šole v naravi, ki je v tem letu odpadla). Glede na navedeno in ker je v mesecu januarju 2020 nasprotni udeleženec plačal vse položnice, predlagateljici pa izročil tudi 105,00 EUR za hrano, 80,00 EUR za smuči ter 35,00 EUR za trenerko, sodišče zaključuje, da so preživninske obveznosti nasprotnega udeleženca za obdobje januarja, februar (ko je plačal 340,00 EUR) in delno marec (plačilo 165,00 EUR, saj je v soglasju s predlagateljico nabavil telefona za oba otroka) pokrite oz, dolguje za mesec marec še predlagateljici še 50,00 EUR (za vsakega otroka 25,00 EUR).

17. Za mesec april je predlagateljica nasprotnemu udeležencu podpisala prejem 215,00 EUR glede na navedeno, da je v tem obdobju predlagateljica že v celoti plačevala obratovalne stroške in je preživninska obveznost nasprotnega udeleženca znašala za oba otroka 340,00 EUR (brez stroškov šole v naravi), je iz naslova preživnine dolžan nasprotni udeleženec plačati še 125,00 EUR. V mesecu maju 2020 je nasprotni udeleženec predlagateljici izročil 90,00 EUR upoštevaje, da predlagateljica nasprotnemu udeležencu višjega zneska ni podpisala, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo predlagateljičine zapiske, obveznost nasprotnega udeleženca pa je v tem obdobju znašala 170,00 EUR za vsakega otroka, iz naslova preživnine dolžan plačati še 250,00 EUR. V mesecu juniju 2020 je nasprotni udeleženec predlagateljici izročil 150,00 EUR, zato je glede na dejstvo, da je za vsakega otroka preživninska obveznost nasprotnega udeleženca v tem obdobju znašala 170,00 EUR, iz naslova preživnine dolžan plačati še 190,00 EUR ter v mesecu juliju glede na izročeni znesek 100,00 EUR še preživnino v višini 240,00 EUR. Že zapadle preživninske zneske je nasprotni udeleženec dolžan plačati v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje.

18. Za obdobje od 1. 8. 2020 pa znaša preživninska obveznost nasprotnega udeleženca 200,00 EUR za vsakega otroka, zato je sodišče druge stopnje točko IV izreka sklepa sodišča prve stopnje spremenilo in v presežku predlagateljičin predlog zavrnilo.

19. Predlagatelj nadalje navaja, da so se okoliščine na njegovi strani spremenile, saj je po zaključku glavne obravnave v mesecu avgustu prejel še enega otroka, tako da njegova obveznost za slednjega znaša najmanj 190,00 EUR na mesec in je potrebno v skladu s 6. členom ZNP-1 to dejstvo upoštevati zaradi varstva pravic in koristi otrok, to je koristi njegove hčere, rojene 6. 8. 2020. 20. V skladu s 34. členom ZNP-1 sme pritožnik v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona5. V tej določbi zapisana pravna norma (pravilo) ne spreminja pravil o časovnih mejah pravnomočnosti6, temveč le pogoj, ki do dopušča. Namesto pogoja „brez svoje krivde“ je določena „korist“ določno opredeljenih subjektov7. Sodišča lahko torej tudi v postopkih, kot je predmetni, dopustijo le trditve o takšnih dejstvih, ki so nastala najkasneje do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje8. 21. Slednje pomeni, da lahko udeleženci nepravdnega postopka v pritožbenem postopku navajajo tista dejstva, ki so nastala do zaključka glavne obravnave (brez dodatne omejitve - krivde). Ker nasprotni udeleženec v pritožbenem postopku navaja novo dejstvo, rojstvo otroka, kar izkazuje z izpiskom iz matičnega registra o rojstvu (B8), ta okoliščina pa je nastala po koncu glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, ne gre za okoliščino, ki bi lahko vplivala na predmetni postopek. Slednja pa lahko predstavlja podlago za spremembo preživninske obveznosti nasprotnega udeleženca v novem postopku.

22. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

23. Pritožnik krije sam svoje stroške postopka (101. člen ZNP-1).

1 VSL sodba IV Cp 1370/2019 z dne 10. 10. 2020. 2 II Ips 114/2018 z dne 21. 6. 2018, VSL IV Cp 1098/2018 z dne 11. 7. 2018. 3 Nada Stropnik, Inštitut za ekonomske raziskave IER april 2017, Minimalni življenjski stroški. 4 VS RS II Ips 343/2017. 5 drugi odstavek 6. člena ZNP-1:Sodišče mora po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese. 6 Skrajni rok je do konca glavne obravnave (prvi odst. 184. člena ZPP); obširno o tem različni avtorji v komentarju k členom 184, 286, 319, 337, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. in 3. knjiga. 7 „V predlaganem 29. členu je določen odstop od ureditve, ki velja glede navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov po ZPP v postopku na prvi stopnji. Po njej lahko udeleženci vse do izdaje odločbe, s katero se konča postopek na prvi stopnji, vselej navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena tega predloga zakona, torej otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese. Zaradi varstva koristi oseb iz drugega odstavka 6. člena predloga zakona je po predlagani ureditvi v tem členu tudi pritožniku dopuščeno – ne glede na pogoje, ki jih določa ZPP – v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati dokaze, ki so navedenim osebam v korist. Predlagana (glede na veljavni ZNP nova) določba je potrebna glede na izrecno določbo prvega odstavka 337. člena ZPP, skladno s katero sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP.“; Citirano iz Poročevalca št. 1664, z dne 13.12.2018. 8 Zaradi jasnega pomena citiranih določb so neprepričljiva in tudi neobrazložena stališča o možni drugačni razlagi; glej V. Rijavec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2009, tč. 4., str. 632 ali VSK Cp 402/2017 z dne 5.89.2017, tč. 12. obrazložitve.