Jedro

Ko iz drugih izvedenih dokazov ne izhaja, da obdolženec ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj v času storitve prekrška, in ko iz razlogov sodišča prve stopnje ter dokumentacije v spisu izhaja, da se je izvedenec ustrezno opredelil do vseh izpostavljenih vprašanj, so pritožbeni očitki o pomanjkljivosti izvedenskega mnenja izvedenca psihiatrične stroke neutemeljeni. Vsled navedenemu se je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno oprlo na zgoraj povzeto izvedensko mnenje in njegovo dopolnitev, kar vse je ocenilo kot verodostojno, pritožba pa zgolj z izpostavljanjem, da iz navodil za uporabo obeh zdravil izhaja, da lahko v kombinaciji z alkoholom pride do stanja popolne neprištevnosti, dejstev, ki izhajajo iz izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve, na katero obdolženec ni dal pripomb, ne more izpodbiti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v točki I/1 izreka glede pravne kvalifikacije prekrška spremeni tako, da se storilca spozna za odgovornega storitve prekrška po 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v še izpodbijanih a nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Sodna taksa se za pritožbeni postopek ne določi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo razsodilo, da je obdolženec odgovoren za prekršek po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP (točka I/1 izreka) ter za prekršek po šestem odstavku 25. člena ZMV-1 (točka I/2 izreka) ter mu v zvezi z njima izreklo sankcijo (točka II izreka), nato pa izreklo enotno globo 1.700,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk (KT) za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije „B“ (točka III izreka) ter odločilo, da je obdolženec dolžan plačati stroške postopka, in sicer sodno takso v višini 250,00 EUR in stroške izvedenca v višini 438,62 EUR (IV. točka izreka), pri tem je globo in stroške postopka dolžan plačati v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe, sodno takso pa v roku 15 dni od pravnomočnosti te sodbe (V. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje zagovornik obdolženca zaradi bistvenih kršitev določb postopka po 1. točki 154. člena ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Obdolžencu je bilo z obdolžilnim predlogom z dne 21. 7. 2021 očitano, da je storil prekršek po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP ter prekršek po šestem odstavku 25. člena ZMV-1, ker je dne 20. 7. 2021 ob 12:37 uri vozil neregistrirano motorno vozilo po lokalni cesti iz smeri Koroške vasi proti Zrečam, pri tem pa je kot voznik motornega vozila imel v organizmu najmanj 0,94 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.

5. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je zaslišalo obdolženca, pričo A. A., angažiralo izvedenca psihiatrične stroke, prebralo njegovo mnenje in dopolnitev tega mnenja ter vpogledalo v obdolžilni predlog in ostale listine spisa (med drugim zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti), naštete v 3. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ocenilo izvedene dokaze ter zanesljivo ugotovilo in prepričljivo obrazložilo, da je obdolžencu, ki se je v postopku najprej branil s trditvami o nezakonitem postopku oprave preizkusa alkoholiziranosti, v katerem mu naj ne bi bil pokazan rezultat alkotesta, nato pa pričel zatrjevati, da v času oprave preizkusa alkoholiziranosti ter podpisa zapisnika zaradi zaužitega alkohola v kombinaciji tablet, ki jih jemlje, ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj, storitev očitanega mu prekrška vožnje pod vplivom alkohola ter vožnje neregistriranega vozila v cestnem prometu v celoti dokazana. Sodišču prve stopnje se dvom glede obdolženčeve prištevnosti v času storitve prekrška po izvedbi dokazov ni vzbudil. 6. Pritožba zatrjuje, da so podane okoliščine, ki izključujejo obdolženčevo odgovornost za prekršek, saj je bil obdolženi v času storitve prekrška nerazsoden zaradi kombinacije zdravil Cymbalta in Prenewel skupaj z zaužitim alkoholom.

Na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca psihiatrične stroke dr. B. B. z dne 27. 8. 2022 ter na podlagi dopolnitve tega mnenja z dne 30. 1. 2023 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da kombinacija navedenih zdravil z zaužitim alkoholom ne vpliva na sposobnost razumevanja ali obvladovanja vedenja preiskovanca, subjektivno lahko ojača občutek vinjenosti, vendar le nekaj dni po začetku jemanja, nato pa posameznik nima več občutka, da ju jemlje, uživanje alkohola in vpliv nase pa doživlja enako kakor takrat, ko je bil brez zdravil. Pritožba očita navedenemu izvedenskemu mnenju ter njegovi dopolnitvi pomanjkljivost, netočnost in splošnost. Po vpogledu v spis pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obdolženec podal pripombe na izvedensko mnenje z dne 27. 8. 2022, na katere je izvedenec odgovoril v dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 30. 1. 2023. Navedena dopolnitev je bila obdolžencu poslana v izjavo, vendar do izdaje izpodbijane sodbe obdolženec na dopolnjeno izvedensko mnenje ni imel pripomb.

Iz obrazložitve sodišča prve stopnje nadalje izhaja, da je obdolženi v zagovoru povedal, da pred vožnjo ni užival alkohola, zaslišana policistka A. A. pa je izpovedala, da je obdolženemu pokazala rezultat preizkusa alkoholiziranosti ter da posebnosti v postopku ni bilo.

Ko torej tudi iz drugih izvedenih dokazov ne izhaja, da obdolženec ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj v času storitve prekrška in ko iz razlogov sodišča prve stopnje ter dokumentacije v spisu izhaja, da se je izvedenec ustrezno opredelil do vseh izpostavljenih vprašanj, so pritožbeni očitki o pomanjkljivosti izvedenskega mnenja izvedenca psihiatrične stroke neutemeljeni. Vsled navedenemu se je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno oprlo na zgoraj povzeto izvedensko mnenje in njegovo dopolnitev, kar vse je ocenilo kot verodostojno, pritožba pa zgolj z izpostavljanjem, da iz navodil za uporabo obeh zdravil izhaja, da lahko v kombinaciji z alkoholom pride do stanja popolne neprištevnosti, dejstev, ki izhajajo iz izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve, na katero obdolženec ni dal pripomb, ne more izpodbiti. Pritožbeni očitek, da so podane okoliščine, ki izključujejo obdolženčevo odgovornost za prekršek se tako izkaže za neutemeljenega.

7. Iz 7. točke obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je preizkus alkoholiziranosti obdolženca bil opravljen z indikatorjem alkohola, ki je po pravilno opravljenem preizkusu pokazal rezultat 1,04 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma ob upoštevanju tolerance 0,96 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, obdolženi pa je zapisnik brez pripomb podpisal. Iz 11. točke obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da ni nobenega dvoma, da je bilo v času prekrška motorno vozilo, ki ga je vozil obdolženec, neregistrirano.

Ob pravilnih ugotovitvah, da so obdolžencu na zakonit način dokazani vsi objektivni zakonski znaki prekrška vožnje pod vplivom alkohola ter vožnje z neregistriranim motornim vozilom, je sodišče prve stopnje obdolžencu utemeljeno očitalo ravnanje z eventualnim naklepom, saj tudi pritožbeno sodišče ne dvomi v to, da je obdolženec s tem, ko se je kljub temu, da je pred vožnjo užival alkoholne pijače, odločil peljati z osebnim vozilo, ki je bilo neregistrirano, privolil v nastanek prepovedane posledice.

8. Je pa sodišče druge stopnje v okviru uradnega preizkusa po 159. členu ZP-1 ugotovilo, da pravna kvalifikacija prekrška vožnje pod vplivom alkohola ni pravilna, saj je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-F), ki je pričel veljati dne 11. 8. 2021, spremenil 105. člen ZPrCP tako, da je zdaj prekršek voznika vožnje pod vplivom alkohola v primeru, če ima voznik več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zrak, opredeljen kot prekršek po 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP.

Vsled temu je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v točki I/1 izreka glede pravne kvalifikacije prekrška vožnje pod vplivom alkohola tako, da je obdolženca v zvezi s tem prekrškom spoznalo za odgovornega za prekršek po 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP (deveti odstavek 163. člena ZPrCP).

9. V preostalem delu pa je v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika obdolženca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča v še izpodbijanih, a nespremenjenih delih potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10. Ker je pritožbeno sodišče odločilo deloma v korist obdolženca, se sodna taksa za pritožbeni postopek skladno z določbo drugega odstavka 147. člena ZP-1 ne določi.