Jedro

Sodišče lahko zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, odločba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 108143/2013 z dne 3. 7. 2013, tudi v 1. in 3. odstavku izreka in zavrnilo primarni tožbeni zahtevek (I. točka izreka). Ugodilo je podrednemu tožbenemu zahtevku, da je toženec dolžan tožeči stranki povrniti avtorsko nadomestilo oziroma odškodnino v višini 2.407,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe, t. j. od 7. 11. 2014 dalje do plačila, v 15 dneh (II. točka izreka). Odločilo je še, da je toženec dolžan tožeči stranki povrniti nadaljnje pravdne stroške v višini 488,65 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper II. in III. točko izreka odločbe sodišča prve stopnje se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje toženec. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, odločbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožniku pa naloži plačilo pritožbenih stroškov toženca. Ker je toženec svoj izostanek na naroku za prvo obravnavo opravičil, je sodišče neutemeljeno opravilo glavno obravnavo v njegovi nenavzočnosti. Toženec sicer ni predložil opravičila na predpisanem obrazcu, vendar ga zgolj zato ne more doleteti tako huda posledica, kot je odvzem pravice do sodelovanja v postopku. Iz predloženega zdravniškega potrdila je moč zaključiti, da je toženec dokazal tako oviro, zaradi katere je fizično in psihično nezmožen pristopiti na narok, in s tem zadostil zahtevam 115. člena ZPP. Toženec tudi ni sposoben potovati po svetu, kot je napačno štelo sodišče, saj je šel v Ameriko zaradi zdravljenja srca in ne na dopust. Sodišče sicer tudi brez podlage prejšnji izostanek, ki ga je opravičilo, povezovalo s predmetnim izostankom. Nadalje je protispisno štelo, da toženec ni zanikal dejstev, ki jih je navedel tožnik, in štelo v tej zvezi navedbe tožeče stranke za priznane. Čeprav je toženec substancirano navedel dokaze, s katerimi je prerekal navedbe tožnika o uporabi glasbenih del, je sodišče pristransko in neargumentirano zavrnilo dokazne predloge toženca in poklonilo vero le dokazom tožnika. Iz listinskih dokazov tožnika sicer ne izhaja, z izjemo zapisnika o kontroli z dne 27. 1. 2010, da se je glasba v vtoževanem obdobju predvajala. Zakaj je sodišče zavrnilo dokaze toženca, iz sodbe sicer ni moč zaključiti oziroma je sodišče pri pojasnjevanju dokazne ocene kontradiktorno. Toženec je predlagal zaslišanje prič zaradi dokazovanja pravno pomembnih dejstev. Stališče sodišča, da teh dokazov ne bo izvedlo, ker bi se s temi dokazi dokazovale navedbe, ki so izkazane z listinami, ki pa jim toženec nasprotuje, pomeni nedopustno omejitev glede izbora dokaznih sredstev. Ker sodišče navedenih dokazov neutemeljeno ni izvedlo, je poseglo v pravico toženca do poštenega sojenja, zmotno pa je tudi ugotovilo dejansko stanje. Napačni so tudi zaključki sodišča o toženčevi namerni kršitvi oziroma kršitvi iz hude malomarnosti, za kar tožnik zahteva povečan honorar. Iz dopolnitve tožbe tudi ni razvidno, da je tožnik postavil podredni tožbeni zahtevek, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano sodbo. Če ga je tožnik postavil na glavni obravnavi, bi sodišče moralo dati tožencu možnost, da se o njemu izjasni. Posledično se pritožuje tudi zoper stroškovno odločitev. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik je v pravočasnem odgovoru na pritožbo prerekal pritožbene navedbe. Predlaga zavrnitev pritožbe in povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nezakonito opravilo obravnavo v toženčevi nenavzočnosti. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugodilo toženčevi (ponovni) prošnji za preložitev obravnave in opravilo obravnavo v njegovi nenavzočnosti, saj toženec zdravniškega opravičila ni predložil na predpisanem obrazcu, kot to zahteva drugi odstavek 115. člena ZPP. Toženec v pritožbi sicer trdi, da ima z njegove strani predloženo zdravniško opravičilo vse sestavine obrazca, kar pa ne drži, saj iz njega ne izhaja, da je (bila) toženčeva bolezen nenadna in nepredvidljiva, kar je podatek, ki ga vsebuje obrazec(1). Očitana kršitev pravice do izjave zato v tej zvezi ni podana. Sodišče prve stopnje je kot dodaten razlog, zakaj ni ugodilo toženčevi prošnji za preložitev naroka, navedlo še, da se je toženec sposoben udeležiti obravnave, ob dejstvu, da je sposoben potovati, kar toženec tudi izpodbija v pritožbi. Vendar pa, ker je že nepredložitev zdravniškega opravičila na predpisanem obrazcu narekovala zavrnitev prošnje za preložitev obravnave in opravo obravnave, se višje sodišče ni opredeljevalo do pritožbenih navedb toženca, s katerimi izpodbija navedeno, dodatno obrazložitev sodišča prve stopnje.

6. Nadalje ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje odločilo o podrednem tožbenem zahtevku, ki ga tožnik ni postavil. Iz pete in šeste strani dopolnitve tožbe (glej list. št. 38 in 39 spisa) namreč jasno izhaja, da je tožnik uveljavljal tudi podredni tožbeni zahtevek, o katerem je bilo odločeno s prvostopenjsko odločbo.

7. Ima pa toženec prav, da je sodišče prve stopnje v nasprotju s podatki spisa štelo, da toženec ni zanikal navedb tožnika o predvajanju glasbenih del v njegovem poslovnem prostoru. Toženec sicer ni odgovoril na navedbe tožnika o uporabi glasbenih del iz dopolnitve tožbe, vendar pa je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi trdil, da ne predvaja glasbenih del, pojasnil pa je tudi, da v lokalu, ki ga ima v najemu od občine, nima nobene elektronske naprave. Za te svoje trditve je ponudil tudi dokaze (zaslišanje šestih prič). Toženec je torej trdil, da glasbenih del ni uporabljal, zaradi česar je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP neutemeljeno štelo za priznano dejstvo, da so se v lokalu toženca v relevantnem obdobju predvajala glasbena dela. S tem je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo toženec smiselno uveljavlja.

8. Toženec prav tako utemeljeno izpodbija razlog, ki ga je sodišče prve stopnje navedlo za zavrnitev z njegove strani predlaganih dokazov. Sodišče prve stopnje dokazov toženca, ki jih je predlagal zaradi dokazovanja dejstev o neuporabi glasbenih del, ni zavrnilo iz razloga, ker je štelo trditve tožnika za priznane, kar bi bil sicer upravičen razlog za zavrnitev dokazov toženca v primeru, da bi bili izpolnjeni pogoji za uporabo drugega odstavka 214. člena ZPP, temveč jih je zavrnilo z utemeljitvijo, da zaslišanje prič, navedenih v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ni potrebno za razjasnitev dejanskega stanja, saj bi se z zaslišanjem dokazovale navedbe pravdnih strank, ki so izkazane s predloženimi listinami. Takšen razlog za zavrnitev dokazov toženca je v nasprotju s preostalo prvostopenjsko obrazložitvijo, iz katere ne izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo pravno odločilno dejstvo o (ne)uporabi glasbenih del na podlagi listinskih dokazov, pa tudi sicer ni upravičen, na kar pravilno opozarja pritožnik. Zavrnitev dokazov toženca s takšno obrazložitvijo, kot jo je navedlo sodišče prve stopnje, namreč pomeni nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno, saj sodišče prve stopnje trditev toženca o neuporabi glasbe ni štelo za dokazanih(2). Zaradi neupravičene zavrnitve dokaznih predlogov je bila tožencu kršena pravica do izjave v postopku, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Zaradi ugotovljenih procesnih kršitev, ki ju višje sodišče glede na njuno naravo ne more samo odpraviti, je bilo treba pritožbi toženca ugoditi, izpodbijani del (II. in III. točka izreka) sodbe razveljaviti ter zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). V ponovljenem sojenju sodišče prve stopnje ne bo smelo šteti dejstva o uporabi glasbe v poslovnem prostoru toženca v vtoževanem obdobju za priznanega, temveč bo moralo za ugotovitev spornega dejstva o (ne)uporabi glasbenih del izvesti in oceniti predlagane dokaze, med drugim tudi tiste, ki jih je ponudil toženec.

10. Do ostalih pritožbenih navedb se višje sodišče ni opredeljevalo, saj niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na četrtem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj Obrazec ZP, ki je priloga Pravilnika o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (Ur. l. RS, št. 118/08).

Op. št. (2): Sodišče lahko zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže - primerjaj: Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 228 in 229.