Jedro

Postopek, ki se je začel po uradni dolžnosti, se je za tožnico končal ugodno in je slednja stroške pravilno priglasila v smislu 116. člena ZUP, zato gredo stroški v breme organa in je glede tega treba z odločbo tudi sprejeti ustrezno odločitev.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Občine Ribnica št. 0612-0045/2012 z dne 11. 1. 2013 se v 5. točki izreka, ki se nanaša na stroške postopka odpravi in se zadeva v tem delu vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti na 350,00 EUR odmerjene stroške upravnega spora z 20 % DDV, v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

S sklepom in odločbo št. 0612-0045/2012 z dne 11. 1. 2013 je Občina Ribnica po pritožbi tožnice in A.A. zoper odločbo občinskega inšpektorata Občine Ribnica št. 0612-8/2012-8, z dne 31. 8. 2012, najprej A.A. priznala položaj stranke v postopku in združila inšpekcijski postopek zoper tožnico s postopkom zoper A.A. ter nato pritožbi tožnice zoper navedeno odločbo ugodila in odločbo odpravila ter obveznost naložila A.A.; v 5. točki izreka odločbe pa je ugotovila, da v pritožbenem postopku stroški niso nastali.

Iz obrazložitve navedene odločbe in sklepa izhaja, da je Občinska inšpekcija Občine Ribnica po uradni dolžnosti uvedla inšpekcijski postopek zoper tožnico, zaradi suma kršitve 157. a člena Zakona o varstvu okolja in po izvedenem postopku dne 31. 8. 2012 izdala odločbo. Zoper to odločbo je tožnica vložila pritožbo. V pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da je bilo v postopku na prvi stopnji dejansko stanje nepravilno ugotovljeno ter posledično napačno uporabljeno materialno pravo. Ker je v inšpekcijskem postopku A.A. izjavil, da je neposredni posestnik nepremičnine na kateri so nezakonito odloženi komunalni odpadki, je drugostopenjski organ obveznost z inšpekcijskim ukrepom naložil njemu. V 5. točki izreka pa je ugotovil, da v pritožbenem postopku stroški niso nastali. V obrazložitvi je glede tega navedeno, da posebni stroški, ki bi bremenili organ oz. stranko, v postopku niso nastali in je o tem odločeno skladno s prvim odstavkom 118. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

Tožnica se z odločitvijo drugostopenjskega organa v delu, ki se nanaša na stroške ne strinja in v tem delu odločbo izpodbija s tožbo. Meni, da je odločitev glede stroškov napačna. Tožnica je v svoji pritožbi ustrezno priglasila stroške pritožbenega postopka v višini 522,12 EUR in tudi zahtevala povrnitev le-teh. Ker je tožnica s pritožbo v celoti uspela, bi morala tožena stranka odločitev o stroških opreti na drugo pravno podlago. Tožeči stranki bi namreč morali biti, glede na to, da je s pritožbo v celoti uspela, priznani vsi stroški, ki jih je pravilno in ustrezno priglasila. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in spremeni sklep in odločbo tako, da se tožnici priznajo stroški pritožbe v višini 522,12 EUR. Podrejeno pa predlaga, da sodišče tožbi ugodi ter sklep in odločbo v 5. točki odpravi. V vsakem primeru pa zahteva povračilo stroškov tega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo najprej opisuje potek inšpekcijskega postopka ter vsebino tožničine pritožbe. Navaja, da je tožnica v tožbi podala zahtevo za povrnitev stroškov po stroškovniku (sestava pritožbe po OT v višini 400,00 EUR, materialni stroški v višini 20,00 EUR, 20 % DDV in taksa v višini 18,12 EUR). Tožena stranka je v odločbi z dne 11. 1. 2013 pritožbi tožnice ugodila, ni pa ji priznala stroškov postopka. Nato navaja svoje pomisleke glede višine stroškov po temelju in po višini ter jih pojasnjuje. Meni pa, da je tožnica upravičena do vračila stroškov v višini plačane takse za pritožbo 18,12 EUR in vračila izdatkov v višini 20,00 EUR. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi za nesporni znesek.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba je utemeljena.

V obravnavnem primeru je med strankama sporna le odločitev drugostopenjskega organa o stroških. V ZUP so določbe o stroških postopka vsebovane v X. poglavju, kjer je v 113. členu v drugem odstavku med drugim določeno, da gredo v primeru, če se je postopek začel po uradni dolžnosti, stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno. Če pa se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke. Glede na določbo prvega odstavka 118. člena ZUP pa organ v odločbi odloči o stroških postopka, kdo trpi stroške postopka, koliko znašajo ter komu in v katerem roku jih je treba plačati. Ker se je v obravnavnem primeru postopek, ki se je začel po uradni dolžnosti, za tožnico končal ugodno in je tožnica, glede na podatke upravnih spisov stroške tudi pravilno priglasila v smislu 116. člena ZUP, gredo tako stroški v breme organa in je glede tega treba z odločbo tudi sprejeti ustrezno odločitev. Čim je pa tako, je odločitev, ki jo izpodbija tožnica, tudi po presoji sodišča napačna. Zaradi navedenega je bilo potrebno sklep in odločbo v delu, ki se nanaša na stroške postopka odpraviti ter zadevo v tem delu vrniti tožni stranki v ponovno odločanje, kjer bo ta lahko tudi presodila o ustreznosti višine uveljavljanih stroškov.

Po povedanem v postopku izdaje izpodbijanega sklepa in odločbe določbe ZUP niso bile pravilno uporabljene. Sodišče je moralo zato na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugoditi ter izpodbijani akt v spornem delu odpraviti ter zadevo vrniti v ponovno odločanje. V ponovnem postopku bo tožena stranka glede na stališča te sodbe v roku 60 dni o zadevi v odpravljenem delu ponovno odločila.

Ker je sodišče tožbi ugodilo, je odločilo tudi, da mora tožena stranka tožnici skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. Glede na navedeno določbo se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je tožnico zastopal odvetnik, je sodišče priznalo stroške v višini 350,00 EUR skupaj z 20 % DDV.