Jedro

Predlagana začasna odredba v svoji vsebini anticipira končno odločitev oziroma njen del. V starejši sodni praksi takšnih začasnih odredb ni bilo mogoče izdati. Po sprejemu odločbe Ustavnega sodišča RS Up-275/97 s 16. 07. 1998 pa je bila takšna sodna praksa spremenjena. Ustavno sodišče je tedaj opozorilo na možnost izdaje začasnih odredb, s katerimi se doseže takojšnjo ureditev spornega razmerja, tako imenovanih ureditvenih začasnih odredb. Terjatve oziroma pravice strank namreč lahko ogroža tudi možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. To pa je v primeru, da osebi, ki sodno varstvo zahteva, že v teku sodnega postopka nastane nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda ali bi ji grozila sila. Tudi pri ureditvenih začasnih odredbah pa je Ustavno sodišče glede vprašanja, ali sme biti vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku, sprejelo kot pravilen restriktiven pristop – pojasnilo je, da „sme sodišče v izjemnih primerih izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje ... Z ustreznim restriktivnim tolmačenjem pojma "nenadomestljiva škoda" ter ob tehtanju interesov tudi nasprotne stranke - toženca, je mogoče zagotoviti, da bodo ureditvene začasne odredbe, katerih vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, ostale omejene le na nujne in ustavno upravičene primere.

Bistvo ureditvenih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja, ko anticipirajo končno odločitev oziroma njen del, odločanje terja restriktiven pristop in njihovo omejitev na izjemne primere ter upoštevanje strogih pogojev, saj začasna odredba ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo v pravdnem postopku. Drugače povedano: stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, kadar je takšno začasno varstvo neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka nenadomestljive škode oziroma nasilja ne bi ostalo brez pomena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi (v bistvenem) tožencem prepovedalo vsakršno nadaljnjo gradnjo objekta na posesti A. 2. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje tožnik. Predlaga spremembo ali vsaj razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pravno odločilne pritožbene navedbe bodo predstavljene v nadaljevanju obrazložitve ob hkratnem odgovoru nanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala in enega od nadaljnjih pogojev.1

5. Tožnik z zavrnjenim predlogom terja začasno ureditev spornega posestnega2 razmerja (do pravnomočne sodne odločbe). Predlog vsebine začasne odredbe je po vsebini v bistvenem enak tožbenemu predlogu. Z njim tožnik zahteva začasno prepoved nadaljnje gradnje. Tožbeni zahtevek je od predlagane začasne odredbe drugačen toliko, kolikor dodatno zahteva, da toženci tožniku omogočijo dostop na posest in uporabo posestva ter prepoveduje postavljanje objektov. Da je tožbeni zahtevek širši, ni bistveno. Odločilno je, da predlagana začasna odredba v svoji vsebini anticipira končno odločitev oziroma njen del. 6. V starejši sodni praksi takšnih začasnih odredb ni bilo mogoče izdati. Po sprejemu odločbe Ustavnega sodišča RS Up-275/97 s 16. 07. 1998 pa je bila takšna sodna praksa spremenjena. Ustavno sodišče je tedaj opozorilo na možnost izdaje začasnih odredb, s katerimi se doseže takojšnjo ureditev spornega razmerja, tako imenovanih ureditvenih začasnih odredb. Terjatve oziroma pravice strank namreč lahko ogroža tudi možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. To pa je v primeru, da osebi, ki sodno varstvo zahteva, že v teku sodnega postopka nastane nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda ali bi ji grozila sila. Tudi pri ureditvenih začasnih odredbah pa je Ustavno sodišče glede vprašanja, ali sme biti vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku, sprejelo kot pravilen restriktiven pristop3 – pojasnilo je, da „sme sodišče v **izjemnih primerih** izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje ... Z ustreznim restriktivnim tolmačenjem pojma "nenadomestljiva škoda" ter ob tehtanju interesov tudi nasprotne stranke - toženca, je mogoče zagotoviti, da bodo ureditvene začasne odredbe, katerih vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, ostale omejene le na nujne in ustavno upravičene primere.“4

7. Bistvo ureditvenih začasnih odredb je torej v varstvu obstoječega stanja, ko anticipirajo končno odločitev oziroma njen del, odločanje terja **restriktiven pristop** in njihovo omejitev na izjemne primere ter upoštevanje strogih pogojev, saj začasna odredba ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo v pravdnem postopku.5 Drugače povedano: stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, kadar je takšno začasno varstvo neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka nenadomestljive škode oziroma nasilja ne bi ostalo brez pomena.

8. Višje sodišče sprejema stališče sodišča prve stopnje, da predlog tožnika za začasno odredbo ne ustreza takšnim zahtevam. Posplošena (pritožbena) navedba, da tožencem v primeru izdaje začasne odredbe ne bo nastala nobena škoda, ne zadošča za napolnitev zakonskih zahtev in zahtev Ustavnega sodišča. Tožnik v predlogu za začasno odredbo (niti v tožbi) konkretizirano ne pojasni, v čem naj bi domnevno motilno ravnanje (nadaljevanje gradnje in namestitev nove strehe) spremenilo dotedanji način izvrševanja posesti6 oz. sploh ne pojasni, katerih dotedanjih posestnih ravnanj ne more izvrševati. Prav tako v predlogu ni nikakršnih navedb o tem, kakšna škoda mu nastaja ali grozi zaradi zatrjevanega motenja posesti. V pritožbi navaja, da mu je onemogočen dostop na posest in uporaba posestva, a začasna odredba s predlagano vsebino (prepoved nadaljnje gradnje) takšnega motenja sploh ne more preprečiti.

9. Pritožbene navedbe, „da bo tožniku, če gradnja objekta ne bo prekinjena, posest nadalje motena oz. onemogočana, kar zanj predstavlja škodo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin, pri čemer zadošča izkazanost objektivne nevarnosti težko nadomestljive škode“, so vsebinsko povsem prazne.

10. Dokazni postopek je namenjen dokazovanju trditev pravdnih strank. Sodišče prve stopnje tožnikovega predloga ni zavrnilo, ker bi menilo, da svojih navedb ni dokazal, ampak zato, ker navedb o (zgoraj predstavljenih) odločilnih pogojih za izdajo začasne odredbe sploh ni podal. Ker izvedba dokazov ni namenjena dopolnjevanju nepopolnih navedb, sodišče prve stopnje predlaganih dokazov pravilno ni izvajalo.

11. Pritožba torej ni utemeljena. Uradni preizkus izpodbijanega sklepa (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) pa je pokazal, da je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, se opredelilo do vseh pogojev za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja nedenarne terjatve, svoje stališče dovolj jasno obrazložilo in ob tem ni kršilo določb postopka. Zato je višje sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

12. Postopek zavarovanja v okviru pravde nima svojega samostojnega (ločenega) namena, ampak ima v razmerju do tožbenega zahtevka, v zvezi s katerim teče postopek, zgolj akcesorno naravo. Stroški, nastali ob odločanju v zvezi z začasno odredbo, zato predstavljajo del pravdnih stroškov, o katerih bo odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi glede na končni uspeh strank.

1 Upnik mora verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk:- nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena;- da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode;- da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (272. člen ZIZ).

Po 3. odstavku 270. člena ZIZ, ki se na podlagi 3. odstavka 272. člena ZIZ uporablja tudi v postopku odločanja o začasni odredbi v zavarovanje nedenarne terjatve, pa upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. 2 Že sam postopek zaradi motanja posesti je provizoričen, namenjen zavarovanju dejanskega stanja med strankama, brez upoštevanja stvarnih pravic. 3 Prim. 7. točka obrazložitve odločbe US RS Up-275/97 s 16. 07. 1998: „To namreč narekuje zahteva po zagotovitvi varstva pravic nasprotne stranke - toženca. Iz 22. člena Ustave izhaja, da sme sodišče v postopku glede pravic in obveznosti določene osebe odločiti le po izvedenem kontradiktornem postopku, v katerem je bila obema strankama zagotovljena enakopravna možnost, da navajata dejstva in dokaze, izjavita pravna naziranja ter se opredelita do vseh procesnih dejanj, ki lahko vplivajo na odločitev sodišča. Ta zahteva pa bi bila ogrožena v primeru, če bi dopustili izdajanje začasnih odredb, katerih vsebina je enaka vsebini tožbenega zahtevka, saj bi to povzročilo, da bi sodišče o zahtevanem pravnem varstvu odločilo brez izpeljave kontradiktornega postopka in s tem brez zagotovitve pravice toženca, da v postopku brani svoje pravice in interese ...“ 4 9. točka obrazložitve odločbe US RS Up-275/97 s 16. 07. 1998. 5 Primerjaj sklep VS II Ips 105/2008 s 26. 6. 2008, sklep VSL II Cp 3469/2012 s 14. 12. 2012. 6 Tožbene trditve o načinu izvrševanja posesti povzema tudi v pritožbi: „... ima posest … več kot dvajset let, na parcelah je kosil travo, na njih je imel postavljen montažni leseni objekt z železno konstrukcijo in prikolico za prevoz tega ter čebelnjak.“