Jedro

ZPod je v 2. odstavku 141. člena sicer določal, da ima obratovalnica lahko lastnost pravne osebe, vendar po takrat veljavnih predpisih to ni bilo obvezno. Po določbi 101. člena ObrZ je pri skupni obratovalnici, ki jo je ustanovilo več samostojnih obrtnikov, vsak soustanovitelj odgovarjal solidarno z vsem svojim premoženjem za obveznosti, ki so jih sprejeli soustanovitelji skupne obratovalnice. V času vročanja sklepa o izvršbi veljavni ZPP-77 je določal vročanje z izročitvijo pisanja osebi, pooblaščeni za sprejem, ali delavcu le za pravne osebe in državne organe (1. odstavek 134. člena), ni pa vseboval primerljive določbe za ustanovitelje ali soustanovitelje obratovalnic, tako kot jo na primer za samostojne podjetnike vsebuje sedaj veljavni ZPP.

Izrek

Pritožbi prve dolžnice se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, ki se nanaša na dolžnico T. R., ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v prvi točki izpodbijanega sklepa zavrnilo ugovora obeh dolžnikov in potrdilo sklep o izvršbi, opr. št. I 2004/02366 z dne 13.5.2005 (s katerim je dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom zoper dolžnika kot pravna naslednika družbe R. M.). V drugi točki izpodbijanega sklepa je kot nedovoljen zavrglo ugovor prve dolžnice zoper sklep o izvršbi, opr. št. I Ig 2570/92 z dne 18.9.1992, v tretji točki izreka pa zavrnilo njen predlog za odlog izvršbe.

Zoper sklep se pritožuje prva dolžnica T. R. in navaja, da ni nikoli prejela sklepa o izvršbi Ig 2570/92 in ni vedela, da ta dolg obstaja. Sklep je bil vročen tretji osebi, ki dokumenta ni posredovala njej. Navedla je še, da preživlja mladoletnega sina in bi bilo za njuno preživetje usodno plačevanje dodatnega dolga.

Upnik v odgovoru na pritožbene navedbe prve dolžnice označi kot neutemeljene in laične. Pritrjuje obrazložitvi sodišča prve stopnje, da je bil sklep iz leta 1992 vročen pooblaščeni osebi družbe R. M., da zoper sklep ni bil vložen ugovor in je zato sklep postal pravnomočen ter s tem izvršilni naslov za nadaljevanje izvršbe. Zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) - v nadaljevanju: ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami) - v nadaljevanju: ZIZ.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 13.5.2005 za izterjavo upničinih terjatev dovolilo izvršbo na plačo prve dolžnice in na motorno vozilo drugega dolžnika, in sicer na podlagi izvršilnega naslova, ki naj bi ga predstavljal pravnomočen sklep o izvršbi opr. št. I Ig 2570/92, izdan na podlagi verodostojne listine dne 18.9.1992. Zoper sklep z dne 13.5.2005 je ugovarjala upnica in navedla, da je družba R. M. neobstoječ pravni subjekt, dolžnica pa ni njen pravni naslednik. Sklep o izvršbi I Ig 2570/92 dolžnici ni bil nikoli vročen, zato zanjo ni postal pravnomočen in ne more predstavljati izvršilnega naslova. Zahtevala je, da se ji navedeni sklep vroči, ter izpodbijala na njem klavzulo o pravnomočnosti in izvršljivosti, hkrati pa predlagala odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje je te ugovorne navedbe zavrnilo in dolžnici pojasnilo, da je bil sklep o izvršbi I Ig 2570/92 z dne 18.9.1992 vročen pooblaščeni osebi družbe R. M. dne 29.9.1992, kar je ta oseba potrdila s svojim podpisom in žigom. Na tej podlagi je sodišče potrdilo pravnomočnost sklepa in sklep v nadaljnjem postopku štelo za izvršilni naslov, na podlagi katerega je nadaljevalo izvršbo zoper dolžnico kot pravno naslednico R. M., torej kot pravno naslednico skupne obratovalnice, ki sta jo ustanovila oba dolžnika.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru dolžnice napačno uporabilo materialno pravo. V sklepu sodišča prve stopnje je pravilno ugotovljeno, da sta imela dolžnika skupno obratovalnico R. M., ki je bila ustanovljena po določbah Obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 35/88 s spremembami, v nadaljevanju: Obrtni zakon), vendar pa je sodišče napačno zaključilo, da je dolžnica pravna naslednica te obratovalnice. Zakon o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88 s spremembami) je v 2. odstavku 141. člena sicer določal, da ima obratovalnica lahko lastnost pravne osebe, vendar po takrat veljavnih predpisih to ni bilo obvezno. V danem primeru iz priloženih listin in dokazov nikjer ne izhaja, da bi obratovalnica R. M. res bila pravna oseba niti tega sodišče prve stopnje izrecno ne ugotavlja, zato je napačen zaključek, da je dolžnica pravna naslednica obratovalnice. Po določbi 101. člena Obrtnega zakona je pri skupni obratovalnici, ki jo je ustanovilo več samostojnih obrtnikov, vsak soustanovitelj odgovarjal solidarno z vsem svojim premoženjem za obveznosti, ki so jih sprejeli soustanovitelji skupne obratovalnice. Ker predmetna obratovalnica ni imela lastnosti pravne osebe, sta lahko kot pogodbena oz. pravdna stranka nastopala le soustanovitelja obratovalnice kot fizični osebi. Tako je potrebno tudi razumeti označbo dolžnika v predlogu za izvršbo z dne 3.9.1992, čeprav je navedbi dolžnikov pridano še ime obratovalnice. Izvršilni postopek torej že ves čas teče zoper dolžnika M. R. in T. R., razlog za vodenje izvršbe proti njima pa je v tem, da sta dolžnika soustanovitelja obratovalnice in ne v morebitnem pravnem nasledstvu.

Nadalje je nepravilna ugotovitev sodišča, da je bil sklep o izvršbi I Ig 2570/92 z dne 18.9.1992 dolžnici T. R. vročen s tem, ko je bil dne 29.9.1992 vročen pooblaščeni osebi R. M. (kar naj bi ta oseba potrdila s svojim podpisom in žigom na vročilnici). V času vročanja sklepa o izvršbi I Ig 2570/92 so se na podlagi določbe 14. člena takrat veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78 s spremembami) pisanja v izvršilnem postopku vročala po določbah takrat veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 s spremembami). Slednji je določal vročanje z izročitvijo pisanja osebi, pooblaščeni za sprejem, ali delavcu le za pravne osebe in državne organe (1. odstavek 134. člena), ni pa vseboval primerljive določbe za ustanovitelje ali soustanovitelje obratovalnic, tako kot jo na primer za samostojne podjetnike vsebuje sedaj veljavni ZPP. Tudi v tem delu je torej sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, saj vročitev pisanja dolžnici (kot soustanoviteljici skupne obratovalnice) po pooblaščeni osebi obratovalnice ni bila mogoča. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo materialno pravo v posledici česar, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 365. člena ZPP in 355. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vsi pa zvezi s 15. členom ZIZ, izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na dolžnico, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče naj v ponovljenem postopku najprej odloči o predlogu upnice za odlog izvršbe in predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi I Ig 2570/92 z dne 18.9.1992, nato pa o ostalih ugovornih navedbah dolžnice, pri čemer naj uporabi materialno pravo v skladu z razlago pritožbenega sodišča. V skladu z določbo 3. odstavka 164. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.