Jedro

Z vidika odmere stroškov postopka je bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka o stroških razveljavilo. Ker je posledično sodišče prve stopnje o stroških postopka odločalo ponovno, bi moralo uporabiti v času (ponovnega) odločanja veljavno tarifo.

Po mnenju pritožbenega sodišča zahteva predlagatelja do informacije in vpogleda na podlagi 513. člena ZGD-1 predstavlja neocenljivo zadevo. Vsebino omenjene pravice določa 512. člen ZGD-1, ki pravi, da mora poslovodja družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Iz vsebine navedene določbe je razvidno, da je narava zahteve taka, da je ni mogoče izraziti v denarju. Glede na navedeno je tako v skladu s tarifno številko 30 Odvetniške tarife treba uporabiti merila iz 3. člena Odvetniške tarife.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da je nasprotni udeleženec dolžan v roku 15 dni predlagateljici povrniti njene stroške postopka v znesku 2.079,55 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II. V preostalem delu (za znesek 2.079,55 EUR) se pritožba zavrne.

III. Udeleženca sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je nasprotna udeleženka dolžna povrniti stroške predlagateljice v znesku 4.962,90 EUR v roku 15 dni, po poteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep je nasprotni udeleženec vložil pravočasno pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, kršitve določb postopka in odločitve v nasprotju z navodili višjega sodišča ter višjemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in stroške samo odmeri z upoštevanjem kriterijev po 3. členu Odvetniške tarife (OT). Priglasil je pritožbene stroške.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in višjemu sodišču predlagala, da pritožbo v celoti zavrne kot neutemeljeno, potrdi sklep sodišča prve stopnje in nasprotnemu udeležencu naloži plačilo pritožbenih stroškov.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje prekršilo določila 44. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), s tem, ko ni izvedlo postopka po tretjem odstavku navedenega člena in preverilo pravilne vrednosti spora. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, sodišče po določbi tretjega odstavka 44. člena ZPP postopa zgolj v primeru, če zaradi previsoko ali prenizko navedene vrednosti nastane vprašanje o stvarni pristojnosti. Ker gre v obravnavani zadevi za gospodarski spor, v katerem je ne glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrožno sodišče (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP v zvezi z 482. členom ZPP), sodišče prve stopnje ni imelo razlogov za postopanje po tretjem odstavku 44. člena ZPP.

6. Napačno pritožba navaja tudi, da je predlagateljica opustila svojo dolžnost oziroma pravico navesti vrednost spora in s tem pristala na vrednost, kot naj bi jo za nedenarne predloge določala Odvetniška tarifa, v višini 3.500,00 EUR. Odvetniška tarifa (niti trenutna, niti prej veljavna) ne vsebuje take določbe. Možnost, da se pod določenimi pogoji pred okrožnimi sodišči kot vrednost spornega predmeta določi 3.500,00 EUR je sicer vsebovana v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1, 2. alineja tretjega odstavka 30. člena), uporaba katerega pa, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, v obravnavanem primeru ne pride v poštev.

7. Pritožba pa pravilno opozarja, da se je v času med odločitvijo pritožbenega sodišča (sklep I Cpg 692/2021 z dne 2. 2. 2022), ki je prvotno odločitev sodišča prve stopnje o spornih stroških (sklep Ng 49/2021 z dne 28. 9. 2022) razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, in med novo odločitvijo sodišča prve stopnje o stroških z izpodbijanim sklepom, spremenila Odvetniška tarifa.1 V zvezi s tem pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.2 Neutemeljeno se zato pritožnik zavzema, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti prej veljavno Odvetniško tarifo, ker naj bi v ponovljenem postopku zgolj ponovno odločalo o višini nastalih stroškov. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje Ng 43/2021 z dne 28. 9. 2021 v III. točki izreka o stroških razveljavilo. Ker je posledično sodišče prve stopnje o stroških postopka odločalo ponovno, bi moralo uporabiti v času (ponovnega) odločanja veljavno tarifo. Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedlo, katero Odvetniško tarifo je uporabilo. Je pa sledilo stroškovniku predlagateljice, ki je storitve po tarifni številki 26 (prej veljavne Odvetniške tarife) ovrednotila v višini 2000 točk. Kljub navedenemu, za odločitev v obravnavani zadevi po mnenju pritožbenega sodišča niti ni bistveno, katero Odvetniško tarifo bi moralo sodišče uporabiti, saj bi bil končni rezultat, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, v obeh primerih enak.

8. V obravnavni zadevi gre za zahtevo družbenika (predlagateljica) do informacije in vpogleda v skladu s 512. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). O tovrstni zahtevi po določbi 13. alineje prvega odstavka 50. člena ZGD-1 sodišče odloča v nepravdnem postopku. Prej veljavna Odvetniška tarifa3 je vrednost storitve za nepravdni postopek po določbah ZGD-1 urejala v tarifni številki 26. V 1. točki je bilo določeno, da se za vlogo, s katero se uvede postopek, in odgovor na to vlogo prizna od 300 do 2.000 točk, glede na merila iz 3. člena Odvetniške tarife. Trenutno veljavna Odvetniška tarifa (veljavna v času odločanja o izpodbijanem sklepu) pa vrednost storitve za nepravdni postopek po ZGD-1 ureja v tarifni številki 30. V nekoliko spremenjeni 1. točki ločuje vrednotenje storitve glede na to, ali gre za ocenljivo ali neocenljivo zadevo. V ocenljivih zadevah vrednoti storitve po tarifni številki 19, glede na vrednost spornega predmeta. V neocenljivih zadevah pa vrednost storitve določa enako, kot je vrednost storitve določala prejšnja Odvetniška tarifa, torej glede na merila 3. člena v razponu od 300 do 2.000 točk. 9. Po mnenju pritožbenega sodišča zahteva predlagatelja do informacije in vpogleda na podlagi 513. člena ZGD-1 predstavlja neocenljivo zadevo. Vsebino omenjene pravice določa 512. člen ZGD-1, ki pravi, da mora poslovodja družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Iz vsebine navedene določbe je razvidno, da je narava zahteve taka, da je ni mogoče izraziti v denarju. Glede na navedeno je tako v skladu s tarifno številko 30 Odvetniške tarife treba uporabiti merila iz 3. člena Odvetniške tarife. Navedeni člen določa, da se storitve vrednotijo po naslednjih merilih: strokovna zahtevnost; odgovornost; vrednost obravnavanega predmeta; specialistično znanje; strokovno znanje s področja drugih strok; znanje tujih pravnih virov; uporaba tujega jezika; čas, potreben za izvršitev dela; število zastopanih oseb; druga merila, določena s to tarifo.

10. Glede na to, da v obravnavanem primeru vse potrebne informacije za vrednotenje zadeve po zgornjih merilih izhajajo iz spisa, je pritožbeno sodišče lahko samo ocenilo vrednost storitve kot osnovo za odmero nagrade. Predlagateljica je v tem postopku podala eno pisno vlogo, in sicer zahtevo za pravico do informacij in vpogleda ter podala navedbe na izvedenem naroku. Glede na samo vsebino postopka (v večji meri je sodišče prve stopnje presojalo dejansko stanje, ali so bile predlagateljici posredovane zahtevane informacije ali ne) ter zgolj eno vlogo in navedbe, podane na naroku, se zadeva po mnenju pritožbenega sodišča približuje spodnji meji glede zahtevnosti. Po presoji pritožbenega sodišča tudi ni bilo potrebno znanje s področja drugih strok, znanje tujih pravnih virov in uporaba tujega jezika, medtem ko je pooblaščenka nasprotne udeleženke zastopala samo eno osebo. Prav tako ni razvidno, da bi bil za sestavo vloge in pripravo na narok potreben daljši čas ali da bi bilo to povezano z večjo odgovornostjo kot običajno. Pritožbeno sodišče upoštevajoč zgoraj navedeno meni, da je v okoliščinah konkretnega primera, glede na sicer visoko določeno vrednost spornega predmeta s strani predlagateljice, za obe vlogi ustrezna osnova za odmero nagrade 800 točk. 11. Ker pritožba sicer ne nasprotuje posameznim postavkam stroškov, ki jih je priznalo sodišče prve stopnje, stroški predlagateljice tako znašajo 150,00 EUR za sodno takso, 480,00 EUR za nagrado za sestavo predloga (800 točk), 480,00 EUR za nagrado za pristop na narok (800 točk), 600,00 EUR za nagrado za odgovor na pritožbo v višini (1.000 točk), 2 oziroma 1 odstotek materialnih stroškov (21,6 EUR) in 22-odstotni DDV na odvetniške storitve (347,95 EUR), skupaj 2.079,55 EUR.

12. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

13. Ker je nasprotni udeleženec s pritožbo delno uspel, je pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP (v zvezi s 165. členom ZPP) odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Spremembe in dopolnitve Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 70/22). 2 Primerjaj VSL Sklep II Cp 701/2021, sklep I Cpg 85/2020, sklep I Cp 1523/2019, sklep II Cp 1645/2019 in druge. 3 Uradni list RS, št. 2/15, 28/18, 22/19.