Jedro

Toženka je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrgla, ker je bilo o prošnji za brezplačno pravno pomoč v isti kazenski zadevi že enkrat pravnomočno odločeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom v ponovljenem postopku zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pod opr. št. I K ... ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik zaradi iste kazenske zadeve enkrat že prosil za brezplačno pravno pomoč in je bila tedaj njegova prošnja zavrnjena z odločbo in popravnim sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani. Torej je bilo o zahtevi, za katero tožnik ponovno vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč, že odločeno. Tedanja odločba in popravni sklep sta postala pravnomočna dne 21. 12. 2013. Tožena stranka se pri svoji odločitvi sklicuje na 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Torej je bilo o zadevi že odločeno, finančno in premoženjsko stanje tožnika pa se tudi ni spremenilo.

Tožnik v tožbi navaja, da mu tožena stranka povzroča gmotno, finančno in psihosocialno stisko. Tožnik je brez premoženja in bolan, njegova invalidska pokojnina znaša 800,00 EUR in je obremenjena z upravnimi in sodnimi rubeži. Trdi, da je upravnemu sodišču vsesplošno znana njegova stiska in da ne more uresničiti pravic iz 15., 22., 23. in 25. člena ustave. Meni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev nujne in izjemne brezplačne pravne pomoči. Prosi za brezplačno pravno pomoč za popravo te tožbe in predlaga, naj se izpodbijani sklep odpravi ter naj se ugodi njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ali pa naj se odpravi in vrne zadeva v ponovno odločanje drugemu organu za brezplačno pravno pomoč.

Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

ZUP v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanja ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da obstaja razlog za zavrženje tožnikove vloge. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v izpodbijanem sklepu.

Tožnikove navedbe v tožbi, v katerih smiselno zatrjuje, da ima tako nizke dohodke, da bi bil upravičen do brezplačne pravne pomoči, v tem postopku niso relevantne, saj je bila njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavržena iz procesnih razlogov, ker je bilo o prošnji za brezplačno pravno pomoč v isti kazenski zadevi že enkrat pravnomočno odločeno. Iz navedenega razloga se tožena stranka niti ni mogla opredeliti do izpolnjevanja vsebinskega in finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj mora upravni organ skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP najprej zahtevo preizkusiti, ali sploh vsebuje vse procesne predpostavke za obravnavo. Iz istega razloga tudi niso relevantne navedbe o tem, da tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev nujne in izjemne brezplačne pravne pomoči. Do tožnikovih trditev o tem, da ne more uresničiti pravic iz 15., 22., 23. in 25. člena ustave, pa se sodišče ne more opredeliti, ker je ta navedba nekonkretizirana.

Odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči za ta upravni spor pa je stvar posebnega postopka in je bilo o tej prošnji tudi že odločeno z odločbo št. Bpp 80/2014-3 z dne 10. 6. 2014. S to odločbo je bila prošnja zavrnjena.

Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.