Jedro

Jedro

Pritožnik ni več upnik v stečajnem postopku, v okviru katerega je bil izdan sklep o napotitvi pritožnika na predmetni postopek za ugotavljanje neobstoja terjatve tožene stranke. V primeru, če upnikovo materialnopravno upravičenje (prijavljena terjatev oziroma izločitvena pravica) preneha, preneha tudi njegov pravni interes za udeležbo v stečajnem postopku, saj potek in izid tega postopka (vključno z izidom pravdnih postopkov, v katerih se ugotavlja obstoj ali neobstoj prerekanih terjatev upnikov stečajnega dolžnika) na njegov pravni položaj ne vplivata več. Ker pritožnik ni več upnik v stečajnem postopku, se njegov pravni položaj ne bi izboljšal, tudi če bi uspel s pritožbo v predmetni zadevi. Zato je njegov pravni interes za pritožbo prenehal.

Pritožnik ni več upnik v stečajnem postopku, v okviru katerega je bil izdan sklep o napotitvi pritožnika na predmetni postopek za ugotavljanje neobstoja terjatve tožene stranke. V primeru, če upnikovo materialnopravno upravičenje (prijavljena terjatev oziroma izločitvena pravica) preneha, preneha tudi njegov pravni interes za udeležbo v stečajnem postopku, saj potek in izid tega postopka (vključno z izidom pravdnih postopkov, v katerih se ugotavlja obstoj ali neobstoj prerekanih terjatev upnikov stečajnega dolžnika) na njegov pravni položaj ne vplivata več. Ker pritožnik ni več upnik v stečajnem postopku, se njegov pravni položaj ne bi izboljšal, tudi če bi uspel s pritožbo v predmetni zadevi. Zato je njegov pravni interes za pritožbo prenehal.

Izrek

Izrek

I.Pritožba tožeče stranke se zavrže.

I.Pritožba tožeče stranke se zavrže.

II.Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

II.Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da ne obstaja terjatev tožene stranke do stečajnega dolžnika A. d. o. o., kot je evidentirana v prijavi prednostne terjatve v višini 16.984,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva uvedbe stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe do plačila. Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki povrniti 636,48 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da ne obstaja terjatev tožene stranke do stečajnega dolžnika A. d. o. o., kot je evidentirana v prijavi prednostne terjatve v višini 16.984,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva uvedbe stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe do plačila. Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki povrniti 636,48 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

2.Zoper izpodbijano sodbo se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno presojo prvostopenjskemu sodišču. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

2.Zoper izpodbijano sodbo se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno presojo prvostopenjskemu sodišču. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki ni vložila odgovora na pritožbo.

3.Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki ni vložila odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni dovoljena.

4.Pritožba ni dovoljena.

5.Pritožbeno sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na obstoj pritožbenih procesnih predpostavk, ki morajo biti podane za dopustnost pritožbe, torej za to, da pritožbeno sodišče sploh začne meritorno obravnavati pritožbo. Ena od komponent dopustnosti pritožbe je dovoljenost pritožbe. Po četrtem odstavku 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali če ni vložila napovedi pritožbe, čeprav bi jo v skladu s sedmim odstavkom 323. člena tega zakona morala, ali je umaknila napoved pritožbe, ali je umaknila pritožbo, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo.

5.Pritožbeno sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na obstoj pritožbenih procesnih predpostavk, ki morajo biti podane za dopustnost pritožbe, torej za to, da pritožbeno sodišče sploh začne meritorno obravnavati pritožbo. Ena od komponent dopustnosti pritožbe je dovoljenost pritožbe. Po četrtem odstavku 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali če ni vložila napovedi pritožbe, čeprav bi jo v skladu s sedmim odstavkom 323. člena tega zakona morala, ali je umaknila napoved pritožbe, ali je umaknila pritožbo, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo.

6.Pravni interes pomeni neposredno, na zakon ali drug predpis oprto konkretno pravno korist. Pritožnik mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi pritožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je sicer ne bi mogel doseči. Pritožnik tako nima pravnega interesa, če se njegov pravni položaj, tudi če bi s pritožbo uspel, ne bi izboljšal. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot tudi ob odločanju sodišča o pritožbi.

6.Pravni interes pomeni neposredno, na zakon ali drug predpis oprto konkretno pravno korist. Pritožnik mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi pritožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je sicer ne bi mogel doseči. Pritožnik tako nima pravnega interesa, če se njegov pravni položaj, tudi če bi s pritožbo uspel, ne bi izboljšal. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot tudi ob odločanju sodišča o pritožbi.

7.Pritožbeno sodišče je ob preizkusu dovoljenosti pritožnikove pritožbe zoper izpodbijano sodbo ugotovilo, da je bil pritožnik na predmetni postopek za ugotavljanje neobstoja terjatve tožene stranke napoten, ker je v stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe A. d. o. o. kot izločitveni upnik prerekal prijavljeno terjatev tožene stranke. Pritožnikov pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe v predmetni zadevi je torej temeljil na sklepu o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic stečajnega sodišča, s katerim je bil pritožnik napoten na postopek za ugotavljanje neobstoja terjatve tožene stranke. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila tudi prijavljena izločitvena pravica pritožnika prerekana, pritožnik pa je bil napoten na postopek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice, zato je vložil tožbo, s katero je primarno zahteval ugotovitev obstoja lastninske pravice izločitvenega upnika na določenih nepremičninah, podredno pa je zahteval izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Postopek se je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vodil pod opr. št. XI Pg 690/2023. Iz ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da je bila 7. 5. 2024 v zadevi XI Pg 690/2023 izdana sodba, s katero je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Sodba XI Pg 690/2023 z dne 7. 5. 2024 je bila potrjena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 490/2024 z dne 23. 1. 2025 in je torej že pravnomočna v času odločanja pritožbenega sodišča o pritožbi zoper izpodbijano sodbo v predmetnem pravdnem postopku.

7.Pritožbeno sodišče je ob preizkusu dovoljenosti pritožnikove pritožbe zoper izpodbijano sodbo ugotovilo, da je bil pritožnik na predmetni postopek za ugotavljanje neobstoja terjatve tožene stranke napoten, ker je v stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe A. d. o. o. kot izločitveni upnik prerekal prijavljeno terjatev tožene stranke. Pritožnikov pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe v predmetni zadevi je torej temeljil na sklepu o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic stečajnega sodišča, s katerim je bil pritožnik napoten na postopek za ugotavljanje neobstoja terjatve tožene stranke. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila tudi prijavljena izločitvena pravica pritožnika prerekana, pritožnik pa je bil napoten na postopek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice, zato je vložil tožbo, s katero je primarno zahteval ugotovitev obstoja lastninske pravice izločitvenega upnika na določenih nepremičninah, podredno pa je zahteval izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Postopek se je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vodil pod opr. št. XI Pg 690/2023. Iz ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da je bila 7. 5. 2024 v zadevi XI Pg 690/2023 izdana sodba, s katero je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Sodba XI Pg 690/2023 z dne 7. 5. 2024 je bila potrjena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 490/2024 z dne 23. 1. 2025 in je torej že pravnomočna v času odločanja pritožbenega sodišča o pritožbi zoper izpodbijano sodbo v predmetnem pravdnem postopku.

8.Iz navedenih okoliščin je izhajal dvom v pritožnikovo pritožbeno pravovarstveno potrebo za spremembo izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče je zato pritožnika z dopisom z dne 6. 2. 2025 pozvalo, da se s pisno vlogo izjavi glede obstoja svojega pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano sodbo. Pritožnik je na poziv odgovoril z vlogo z dne 18. 2. 2025, v kateri je navedel, da je po njegovem mnenju odločitev višjega sodišča v sodbi I Cpg 490/2024 z dne 23. 1. 2025 napačna in bo zoper navedeno sodbo v zakonskem roku vložil predlog za dopustitev revizije. Predlagal je, da pritožbeno sodišče ugotovi pritožnikov pravni interes za vložitev pritožbe v predmetnem postopku, oziroma podredno, da počaka z odločitvijo o pritožnikovem pravnem interesu vsaj do odločitve Vrhovnega sodišča.

8.Iz navedenih okoliščin je izhajal dvom v pritožnikovo pritožbeno pravovarstveno potrebo za spremembo izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče je zato pritožnika z dopisom z dne 6. 2. 2025 pozvalo, da se s pisno vlogo izjavi glede obstoja svojega pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano sodbo. Pritožnik je na poziv odgovoril z vlogo z dne 18. 2. 2025, v kateri je navedel, da je po njegovem mnenju odločitev višjega sodišča v sodbi I Cpg 490/2024 z dne 23. 1. 2025 napačna in bo zoper navedeno sodbo v zakonskem roku vložil predlog za dopustitev revizije. Predlagal je, da pritožbeno sodišče ugotovi pritožnikov pravni interes za vložitev pritožbe v predmetnem postopku, oziroma podredno, da počaka z odločitvijo o pritožnikovem pravnem interesu vsaj do odločitve Vrhovnega sodišča.

9.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil s pravnomočno sodno odločbo zavrnjen pritožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice, ki jo je pritožnik uveljavljal v stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe A. d. o. o., pri čemer pritožnik v stečajnem postopku ni uveljavljal drugih terjatev. Posledično pritožnik ni več upnik v stečajnem postopku, v okviru katerega je bil izdan sklep o napotitvi pritožnika na predmetni postopek za ugotavljanje neobstoja terjatve tožene stranke. V primeru, če upnikovo materialnopravno upravičenje (prijavljena terjatev oziroma izločitvena pravica) preneha, preneha tudi njegov pravni interes za udeležbo v stečajnem postopku, saj potek in izid tega postopka (vključno z izidom pravdnih postopkov, v katerih se ugotavlja obstoj ali neobstoj prerekanih terjatev upnikov stečajnega dolžnika) na njegov pravni položaj ne vplivata več. Ker pritožnik ni več upnik v stečajnem postopku, se njegov pravni položaj ne bi izboljšal, tudi če bi uspel s pritožbo v predmetni zadevi. Zato je njegov pravni interes za pritožbo prenehal.

9.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil s pravnomočno sodno odločbo zavrnjen pritožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice, ki jo je pritožnik uveljavljal v stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe A. d. o. o., pri čemer pritožnik v stečajnem postopku ni uveljavljal drugih terjatev. Posledično pritožnik ni več upnik v stečajnem postopku, v okviru katerega je bil izdan sklep o napotitvi pritožnika na predmetni postopek za ugotavljanje neobstoja terjatve tožene stranke. V primeru, če upnikovo materialnopravno upravičenje (prijavljena terjatev oziroma izločitvena pravica) preneha, preneha tudi njegov pravni interes za udeležbo v stečajnem postopku, saj potek in izid tega postopka (vključno z izidom pravdnih postopkov, v katerih se ugotavlja obstoj ali neobstoj prerekanih terjatev upnikov stečajnega dolžnika) na njegov pravni položaj ne vplivata več. Ker pritožnik ni več upnik v stečajnem postopku, se njegov pravni položaj ne bi izboljšal, tudi če bi uspel s pritožbo v predmetni zadevi. Zato je njegov pravni interes za pritožbo prenehal.

10.V zvezi s pritožnikovimi navedbami, da je po njegovem mnenju odločitev višjega sodišča v sodbi I Cpg 490/2024 z dne 23. 1. 2025 napačna in bo zoper navedeno sodbo v zakonskem roku vložil predlog za dopustitev revizije, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ob odločanju sodišča o predmetni pritožbi pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, zato je njegova pritožba nedovoljena in jo je treba zavreči. Če bo morebiti pritožnik v prihodnosti uspel s kakšnim izrednim pravnim sredstvom zoper sodbo I Cpg 490/2024 z dne 23. 1. 2025, pa bi sprememba oziroma razveljavitev te sodbe predstavljala razlog za obnovo predmetnega pravdnega postopka iz 9. točke 394. člena ZPP, ki določa, da se lahko postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, na predlog stranke obnovi, če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena.

10.V zvezi s pritožnikovimi navedbami, da je po njegovem mnenju odločitev višjega sodišča v sodbi I Cpg 490/2024 z dne 23. 1. 2025 napačna in bo zoper navedeno sodbo v zakonskem roku vložil predlog za dopustitev revizije, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ob odločanju sodišča o predmetni pritožbi pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, zato je njegova pritožba nedovoljena in jo je treba zavreči. Če bo morebiti pritožnik v prihodnosti uspel s kakšnim izrednim pravnim sredstvom zoper sodbo I Cpg 490/2024 z dne 23. 1. 2025, pa bi sprememba oziroma razveljavitev te sodbe predstavljala razlog za obnovo predmetnega pravdnega postopka iz 9. točke 394. člena ZPP, ki določa, da se lahko postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, na predlog stranke obnovi, če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena.

11.Glede na navedeno pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, s katero bi izpodbijal sprejeto odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev neobstoja terjatve tožene stranke do izbrisane pravne osebe A. d. o. o. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa za pritožbo se ta izkaže kot nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Pritožbeno sodišče jo je zato zavrglo (352. člen ZPP).

11.Glede na navedeno pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, s katero bi izpodbijal sprejeto odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev neobstoja terjatve tožene stranke do izbrisane pravne osebe A. d. o. o. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa za pritožbo se ta izkaže kot nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Pritožbeno sodišče jo je zato zavrglo (352. člen ZPP).

12.Odločitev, da pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka, temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

12.Odločitev, da pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka, temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

Zveza:

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 343, 343/4, 352

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 343, 343/4, 352

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.