Jedro

Za dodelitev BPP ne zadostuje izpolnjevanje finančnih kriterijev, temveč mora biti izpolnjen tudi tako imenovani materialni oziroma vsebinski kriterij, ki ga predstavlja ocena, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh.

Tožena stranka je ugotovila, da je tožnica v svoji prošnji za dodelitev BPP navajala neresnične podatke o premoženjskem stanju, ker ni navedla celotnega lastništva nepremičnin, katerih lastnica je, saj je navedla zgolj (so)lastništvo ene same nepremičnine. Glede na navedeno ji je tožena stranka posledično pravilno izrekla 6-mesečno prepoved vlaganja novih prošenj za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka tožnici zavrnila dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani opr. št. I U 673/2010 z dne 28. 5. 2010 in hkrati odločila, da tožnica 6 mesecev od izdaje te odločbe ne more vložiti nove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). V svoji obrazložitvi navaja listine, ki jih je tožnica priložila k prošnji in navaja, da je v skladu z načelom ekonomičnosti postopka vpogledala v zadevni spis Upravnega sodišča RS v Ljubljani. Iz navedenega sklepa izhaja, da je bil tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnjen. Iz obrazložitve navedenega sklepa pa izhaja, da je bil njen predlog zavrnjen, ker je tožnica v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke o lastništvu nepremičnin (v navedeni izjavi je izjavila, da z možem nista lastnika/solastnika nepremičnine ali drugega premoženja RS ali v tujini, v tožbi pa je navedla, da je lastnica parcele na parc. št. 268/3 k.o. A.), dejansko pa sta tožnica in njen mož vsak do ? solastnika navedene nepremičnine, kar je bilo ugotovljeno po uradni dolžnosti z vpogledom v zemljiško knjigo. Tožničini izjavi je bila zato v celoti odrečena dokazna vrednost, zaradi česar tožnica s svojo predloženo izjavo ni uspela dokazati oziroma izkazati, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo družinski člani. Glede na navedeno tožena stranka ugotavlja, da ni pričakovati, da bi tožnica s pritožbo v tem upravnem sporu zoper navedeni sklep Upravnega sodišča lahko uspela in je zato utemeljeno zaključiti, da tožnica v zvezi z zadevo, za katero prosi za dodelitev BPP, nima verjetnih izgledov za uspeh, saj ne izpolnjuje objektivnega pogoja po 24. členu ZBPP, zaradi česar je bilo potrebno njeno prošnjo na podlagi 2. odstavka 37. člena ZBPP zavrniti kot neutemeljeno. V nadaljevanju se tožena stranka opira tudi na določbe 20. člena ZBPP in navaja, da je iz po uradni dolžnosti pridobljenih podatkov o lastništvu nepremičnine ugotovila drugačno premoženjsko stanje, kot ga je navajala tožnica na obrazcu BPP, saj je iz podatkov Geodetske uprave RS ugotovila, da ima tožnica v k.o. A. v lasti do 1/3 parc. št. 1890/73, 1890/160 in 1890/161, skupaj z možem pa imata še vsak do ? parc. št. 855, 1/14, 1/15, 1/16, 39/2, 301/16, 301/37 ter v k.o. B. parc. št. 788 in 791. Tožena stranka je s svojimi ugotovitvami tožnico tudi seznanila z dopisom z dne 8. 6. 2010. V odgovoru na navedeni dopis z dne 10. 6. 2010 je tožnica pojasnila, da je v rubriki „podatki o dohodkovnem stanju – dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti – KD“ odgovorila pritrdilno in s tem jasno in nedvoumno potrdila in izkazala, da ima v lasti prej navedene nepremičnine, saj sicer ne bi bila zavezanka za plačilo katastrskega dohodka. Navedla je tudi, da v prošnji ni navedeno, da bi morala opredeliti tudi navedbo parc. št. in katastrskih občin. Tožena stranka pojasnjuje, da katastrski dohodek ni zgolj dohodek lastnikov kmetijskih ali gozdnih zemljišč, temveč le-ta pripada tudi imetniku pravice uporabe kmetijskih ali gozdnih zemljišč, torej tudi zakupnikom zemljišč oziroma uporabnikom zemljišč na drugem pravnem naslovu. Po mnenju tožene stranke zato trditev tožnice, da je z navedbo, da je prejemnica katastrskega dohodka, popolno in natančno navedla podatke o lastništvu zgoraj navedenih nepremičnin, pri čemer je v prošnji nedvoumno označila, da v lasti nima nobenega kmetijskega ali gozdnega zemljišča (navedba parc. št. in katastrskih občin pa niti ni bila zahtevana), ne vzdrži pravne presoje. Tožena stranka je tako, ker je ugotovila, da ima tožnica v lasti še druge navedene nepremičnine in je očitno, da je v prošnji za dodelitev BPP navajala neresnične podatke ter pri tem svojega ravnanja ni opravičila, tožnici izrekla tudi 6-mesečno prepoved vlaganja novih prošenj za dodelitev BPP.

Tožnica v tožbi navaja, da v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni namenoma navedla drugačnih podatkov, kot so v resnici, kar je jasno in podrobno navedla v svojem odgovoru z dne 10. 6. 2010. V tem odgovoru je navedla in poudarila, da je v rubriki „podatki o dohodkovnem stanju – dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti – KD“ odgovorila pritrdilno, s čemer je jasno potrdila in izkazala, da je lastnica določenih nepremičnin, ki jih ima sicer v solasti s svojim možem. V vsakodnevni praksi je nedvomno katastrski dohodek dejstvo, ki potrjuje in izkazuje lastninsko pravico in nenazadnje tudi obseg lastninske pravice, saj je ta odvisen od višine katastrskega dohodka. S tem, da je v navedeni rubriki označila, da je prejemnica katastrskega dohodka, je tudi de facto potrdila, da je lastnica oziroma solastnica kmetijskih zemljišč in gozdov. Tako ni mogoče govoriti, da je v svoji prošnji za dodelitev BPP navajala neresnične podatke, saj je svojo pomotno navedbo v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči opravičila v svoji vlogi z dne 10. 6. 2010. Poleg tega tožnica opozarja, da ji je dobro znano, da organi, ki odločajo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, preverjajo navedbe prosilcev, zato bi bilo resnično nespametno z njene strani, da bi namenoma sporočala neke neresnične podatke. Glede na navedeno je sodišče pri odločanju v tej zadevi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje oziroma iz ugotovljenih dejstev naredilo napačne sklepe o dejanskem stanju, s čemer je izkazan in potrjen razlog iz 3. točke 27. člena Zakona o upravnem sporu, kar pomeni, da je tožba, tako v pravnem kot v dejanskem pogledu, utemeljena. Tožnica zato predlaga, da naslovno sodišče po izvedenem dokaznem postopku razsodi tako, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe. Kot je navedla že v obrazložitvi izpodbijane odločbe, je bila tožnici prepoved vlaganja novih prošenj za dodelitev BPP izrečena v skladu s 5. odstavkom 20. člena ZBPP, ki določa, da v primeru, če je prosilec v izjavi o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Tožnica je v prošnji za dodelitev BPP v rubriki „premoženjsko stanje“ navajala, da sta z možem lastnika le vsak do ? nepremičnine na parc. št. 268/3 k.o. A., medtem ko je tožena stranka v postopku ugotovila, da sta tudi solastnika drugih nepremičnin in da je tožnica poleg tega tudi solastnica drugih nepremičnin do 1/3, česar v svoji prošnji ni navedla. Svoje ravnanje je opravičila z navedbo, da je prejemnica katastrskega dohodka, s čemer naj bi izkazala, da ima v lasti vse navedene nepremičnine. Toženka se ne strinja z njenim stališčem, da je v vsakodnevni praksi katastrski dohodek dejstvo, ki potrjuje in izkazuje lastninsko pravico in s tem tudi obseg lastninske pravice, ker je le-ta odvisen od višine katastrskega dohodka. Kot je tožena stranka navedla že v obrazložitvi izpodbijane odločbe, katastrski dohodek ni zgolj dohodek lastnika kmetijskih ali gozdnih zemljišč, temveč pripada tudi imetniku pravice uporabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, to je tudi zakupnikom zemljišč oziroma uporabnikom zemljišč na drugem pravnem naslovu (8. in 9. odstavek 69. člena Zakona o dohodnini). To pomeni, da tožena stranka samo glede na dejstvo, da je tožnica prejemnica katastrskega dohodka, ni mogla predvideti, da je tudi lastnica vseh zgoraj navedenih nepremičnin. Tožnica je v prošnji izrecno navedla, da sta z možem lastnika vsak do 1/2 nepremičnine na parc. št. 268/3 k.o. A., iz česar bi tožena stranka lahko sklepala, da ima tožnica prejemke iz katastrskega dohodka le na podlagi te navedene nepremičnine. Tožnica pa ni pojasnila, zakaj je glede na njeno stališče v zvezi z navedbo prejemkov iz naslova katastrskega dohodka posebej navedla, da je lastnica nepremičnine na parc. št. 268/3 k.o. A., ni pa navedla, da imata z možem v lasti tudi druge nepremičnine. Tožena stranka namreč pridobiva podatke tudi iz uradnih evidenc, v kolikor je treba preveriti podatke v prošnji. Premoženjsko stanje prosilca za dodelitev BPP pa se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo prosilec poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Glede na navedeno tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 3. odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj tožnika in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Po 1. odstavku 20. člena ZBPP se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo prosilec poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Po 2. odstavku 20. člena ZBPP premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov. Če je prosilec v izjavi iz 1. odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (5. odstavek 20. člena ZBPP). Po 1. odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh.

Opisana zakonska ureditev pomeni, da za dodelitev BPP ne zadostuje izpolnjevanje finančnih kriterijev, kot so predpisani v ZBPP, temveč mora biti izpolnjen tudi tako imenovani materialni oziroma vsebinski kriterij, ki ga v obravnavani zadevi predstavlja ocena, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh. Tožena stranka je to oceno opravila in ugotovila, da je tožnica v svoji prošnji za dodelitev BPP navajala neresnične podatke o premoženjskem stanju, zaradi česar zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Sodišče se strinja z razlogi za to oceno, ki jih tožena stranka navaja v obrazložitvi izpodbijane odločbe in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1). Ob ugotovitvi, da tožnica ne izpolnjuje enega od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je bila odločitev tožene stranke, da njeno prošnjo za dodelitev BPP zavrne, pravilna. Ker je v 5. odstavku 20. člena ZBPP določeno, da se ob navajanju neresničnih podatkov o premoženjskem stanju prošnja za brezplačno pravno pomoč z odločbo zavrne in je prosilec ne more vložiti nadaljnjih 6 mesecev od dneva izdaje odločbe, sodišče ugotavlja, da je bila odločitev tožene stranke o 6-mesečni prepovedi vlaganja novih prošenj za dodelitev BPP, pravilna in utemeljena na zakonu.

Glede na navedeno sodišče zavrača vse tožbene ugovore kot neutemeljene, saj na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da tožnica s svojo izjavo, v kateri je navedla, da je prejemnica katastrskega dohodka, ni izkazala, da ima v lasti vse zgoraj navedene nepremičnine; iz njene navedbe, da sta z možem solastnika vsak do 1/2 nepremičnine na parc. št. 268/3 k.o. A., pa bi tožena stranka tudi po mnenju sodišča lahko sklepala, da ima tožnica prejemke iz katastrskega dohodka zgolj na podlagi te nepremičnine. Ker torej tožnica v svoji izjavi o premoženjskem stanju ni navedla celotnega lastništva nepremičnin, katerih lastnica je, saj je navedla zgolj (so)lastništvo ene same nepremičnine, to tudi po mnenju sodišča pomeni, da v svoji izjavi ni navedla resničnih podatkov o svojem premoženjskem stanju. Glede na takšno njeno navedbo, ji je tožena stranka posledično pravilno izrekla 6- mesečno prepoved vlaganja novih prošenj za dodelitev BPP.

Ker je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče, na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju : ZUS-1) tožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno. Zavrnitev tožbe zajema tudi stroškovni zahtevek (4. odstavek 25. člena ZBPP).

Tožnica je v tožbi smiselno predlagala tudi izvedbo glavne obravnave, vendar sodišče ugotavlja, da ob tem ni navedla nobenih dejstev ali dokazov, ki bi utegnili biti pomembni za odločitev. Sodišče je zato v skladu z 2. alineo 2. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na nejavni seji senata, brez glavne obravnave.