Jedro

Ker izpodbijani sklep o zavrženju tožbe, ki temelji na z odločbo Ustavnega sodišča razveljavljeni določbi drugega odstavka 108. člena ZPP, še ni postal pravnomočen, gre za situacijo iz 44. člena ZUstS, zato ga je bilo treba že iz tega razloga razveljaviti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožbo, ki jo je tožeča stranka vložila zoper odločbo tožene stranke z dne 25. 11. 2009. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Koper z dne 26. 10. 2009, s katero je ta zavrnila tožnikov zahtevek za izrek ničnosti odločbe z dne 23. 8. 2005, in za povračilo stroškov postopka.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je skladno z določbami ZUS-1 v upravnem sporu mogoče izpodbijati le dokončni upravni akt, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti in pravni koristi posameznika oziroma pravne osebe. V obravnavani zadevi je bilo o pravici, obveznosti in pravni koristi stranke odločeno z odločbo prvostopenjskega upravnega organa, tožnik pa je s tožbo izpodbijal akt drugostopenjskega upravnega organa. Ker je tožbo vložil odvetnik, je sodišče upoštevaje drugi odstavek 108. člena ZPP ni poslalo v popravo, ampak jo je zavrglo.

3. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, in sicer zaradi razlogov iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1 in zaradi razlogov iz drugega odstavka 75. člena ZUS-1. Navaja, da se je sodišče v tej zadevi oprlo na drugi odstavek 108. člena ZPP, ki je bil uveljavljen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZPP – ZPP-D, to je po začetku veljavnosti ZUS-1, zato za ta zakon ne velja. Določba prvega odstavka 22. člena ZUS-1 izrecno določa subsidiarno uporabo ZPP (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo). Izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, ker ne opredeljuje začetka veljavnosti določbe drugega odstavka 108. člena ZPP in podlage za njeno uporabo v tej zadevi. Še vedno velja določba 31. člena ZUS-1, ki je sodišče ni uporabilo. Dodaja, da obravnavana tožba vsebuje vse potrebne elemente in je le pomotoma navedena napačna odločba.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Pred tem tožbe, ki jo je vložil odvetnik, na podlagi določbe drugega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ni poslalo v popravo oziroma v dopolnitev.

6. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-200/09 z dne 20. 5. 2010 odločilo, da se drugi odstavek 108. člena ZPP (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) razveljavi. Po določbi 44. člena Zakona o ustavnem sodišču – ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Ravno za tak primer gre v obravnavani zadevi, saj izpodbijani sklep sodišča prave stopnje, ki temelji na razveljavljeni določbi drugega odstavka 108. člena ZPP, še ni postal pravnomočen, kar pomeni, da o spornem pravnem razmerju, to je dopustnosti spora, ni pravnomočno odločeno. Izpodbijani sklep je bilo zato treba že iz navedenega razloga razveljaviti, Vrhovnemu sodišču pa se ni treba opredeliti do siceršnjih pritožbenih ugovorov.

7. Glede na navedeno je ob upoštevanju navedene odločbe Ustavnega sodišča Vrhovno sodišče pritožbi na podlagi 77. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da se na podlagi določbe 44. člena ZUstS z odločbo Ustavnega sodišča razveljavljena določba ZPP v obravnavani zadevi ne uporablja.