Jedro

Za obrazloženost ugovora zadošča, da toženec s podanimi navedbami nasprotuje tožnikovi terjatvi. Tožnik pa je tisti, ki mora dokazati obstoj toženčeve pogodbene obveznosti. Ker je ugovor jasen, ga je sodišče prve stopnje pravilno presojalo in ugovoru ugodilo ter plačilni nalog razveljavilo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo plačilni nalog Pl 7/2020 z dne 4. 6. 2019 v delu, ki se nanaša na drugotoženo stranko. V II. točki izreka je sklenilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v postopku po določilih o sporu majhne vrednosti.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Ugovor je nejasen, nesmiseln in neobrazložen. Drugotožena stranka ne predloži dokazov in navedbe niso pomembne glede izdanih dveh računov. Tudi trditev, da se drugotoženec ni zavezal, da bo plačal pravno pomoč, ker v vsaki zadevi vlaga prošnje za Bpp, je nesmiselna. Nato pritožba prepisuje vloge, ki jih je tožeča stranka podala v zadevi Pl 69/2019 Okrajnega sodišča v Ljubljani in kjer so povzetki, kako je potekalo zastopanje toženih strank. Opisuje tudi pravdna dejanja v zadevi St 000/19 A. d.o.o. - v stečaju po predlogu FURS in tudi dopolnitev pritožbe iz te zadeve. Zato predlaga, da sodišče neobrazložen ugovor zavrže. Sodišče tudi ne pojasni, zakaj je ta ugovor obrazložen.

3. Na vročeno pritožbo je drugotožena odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe. Obširno pojasnjuje, kako je potekalo njuno sodelovanje. Na te navedbe pa je ponovno odgovoril tožnik.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zadeva Pl 7/2019 je bila vložena kot predlog za izdajo plačilnega naloga za plačilo 1.631,15 EUR. Gre za dva računa za opravljene odvetniške storitve na podlagi mandatne pogodbe. Nato je drugotožena stranka vložila ugovor zoper plačilni nalog (vloga z dne 26. 6. 2019, list. št. 17). V ugovoru med drugim navaja, da je od prvega kontakta bilo odvetniku pojasnjeno, da so opravičeni do Bpp, kakor tudi na prvem osebnem sestanku. Tako je bilo pojasnjeno tudi za prvotoženo stranko, ki je imela blokiran račun. V ugovoru drugotoženec še trdi, da se sam ni nikoli zavezal, da bo plačal storitve v zvezi s pravno pomočjo in ni podpisal nobenega dogovora za te storitve za A. d.o.o. Račune je pravočasno zavrnil in ugovarja zastaranje.

6. Iz teh navedb tožene stranke je jasno, da toženec ugovarja sami terjatvi, lastni zavezi za plačilo računov in podaja ugovor zastaranja. Zato ni mogoče pritrditi pritožniku, da je ugovor nerazumljiv, neobrazložen in da bi ga zato bilo treba zavreči. 7. Res je, da sodišče prve stopnje ugovora ni prepisalo v obrazložitev sklepa. Vendar je napisalo, da se je odločilo na podlagi podanega ugovora in da šteje ta ugovor za obrazložen. Naprej pa je citiralo zakonski tekst. Sodna praksa je glede obrazloženosti ugovora takšna, da za obrazloženost ugovora zadošča, da toženec s podanimi navedbami nasprotuje tožnikovi terjatvi. Tožnik pa je tisti, ki mora dokazati obstoj zatrjevane toženčeve pogodbene obveznosti.1

8. Zato je pritožbeno sodišče štelo, da je ugovor obrazložen in je moralo zato pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP). Vse navedbe, ki so povzetki drugih zadev, ki so jih imele pravdne stranke, pa na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vplivajo. Gre za navedbe, ki jih bo treba v nadaljevanju pravde po določbah spora majhne vrednosti še upoštevati. Ugovor je zadosti obrazložen, da ga je moralo sodišče prve stopnje upoštevati.

9. Ker je sodišče prve stopnje pravilno presojalo ugovor toženca, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Primerjaj sklep I Cp 1601/2021, I Cp 817/201000.