Jedro

Valorizacijo delnega plačila odškodnine je treba opraviti po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v 1. alineji 1. točke spremeni tako, da se znesek 1.460,52 EUR nadomesti z zneskom 1.270,86 EUR (z besedo: tisoč dvesto sedemdeset 86/100 EUR), v 2. točki sodbe pa znesek 1.061,09 EUR nadomesti z zneskom 932,25 EUR (z besedo: devetsto dvaintrideset 25/100 EUR). V drugi vrstici točke 2 se beseda: "prve" nadomesti z besedo "druge".

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 168,90 EUR (z besedo: sto oseminšestdeset 90/100 EUR) pravdnih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da mora tožniku izplačati med drugim znesek 1.460,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.2.2006 dalje do plačila. Gre za znesek, ki predstavlja tožnikovo nepremoženjsko škodo.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka v delu, ki se nanaša na plačilo navedenega zneska, in v izreku o pravdnih stroških. Pritožbo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sodbe tako, da tožbeni zahtevek v znesku 189,66 EUR pritožbeno sodišče zavrne s stroškovno posledico, kajti sodišče prve stopnje ni upoštevalo valorizacije. Odštelo je namreč nominalni znesek, ne pa valoriziranega. Valorizacija znaša 189,66 EUR.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba ima v celoti prav. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ker nespornega zneska plačane odškodnine ni valoriziralo. To bi moralo storiti uradoma (primerjaj sodbo VS RS II Ips 79/2007 z dne 19.6.2008). Ustrezno merilo je indeks cen življenjskih potrebščin, preračun pa je mogoče opraviti s pomočjo aplikacije na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije, ki se nanaša na revalorizacijo denarnih zneskov (http://www.stat.si/indikatorji_preracun_reval.asp). To, da sodišče prve stopnje valorizacije ni opravilo zato, ker tožena stranka ni predložila obračuna, torej ni razlog, da sodišče valorizacije ni opravilo.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je dosojeni znesek zmanjšalo za 189,66 EUR, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Preračun je opravljen na podlagi zgoraj navedene aplikacije. Sicer pa valorizacija temelji na 1. odstavku 270. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 2. odstavkom 285. člena OZ.

Ker je sodišče druge stopnje sodbo spremenilo, je bilo treba spremeniti tudi odločitev o pravdnih stroških. Te je pritožbeno sodišče odmerilo na enak način kot sodišče prve stopnje, le da je po spremembi sodbe uspeh tožeče stranke 66 %, tožene pa 34 %. Stroški, do katerih je tožeča stranka upravičena, tako znašajo 1.338,10 EUR, stroški tožene stranke pa 405,85 EUR. Razlika med obema je 932,25 EUR, to pa je znesek, ki ga mora tožena stranka povrniti tožeči stranki.

V skladu s predlogom tožene stranke je pritožbeno sodišče odmerilo pritožbene stroške v znesku 125 točk za pritožbo, 2 % za materialne stroške, 20 % DDV in sodno takso v zneskih 95,14 EUR in 3,38 EUR. Skupaj je to 168,90 EUR. Pritožbeno sodišče je priznalo potrebne stroške (1. odstavek 155. člena ZPP, podrobneje glej izračun na list. št. 67). V skladu z zahtevo je tudi odločilo, da gredo toženi stranki tudi zamudne obresti od pravdnih stroškov, vendar ne od izdaje odločbe, pač pa po izteku 15 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev, torej v konkretnem primeru tečejo zakonske zamudne obresti od izteka 15 dnevnega roka, ki teče od prejema sodbe sodišča druge stopnje.

Odločitev o spremembi sodbe temelji na 5. alineji 358. člena ZPP, o stroških pa na 2. odstavku 165. člena ZPP.