Jedro

Podpis na licu menice po prvem odstavku 24. člena Zakona o Menici - v nadaljevanju ZM, velja za akcept. Toženčev zapis in podpis na levi strani lica menice sta brez kakršnekoli dodatne navedbe, iz katere bi sledilo, da ne pomeni akcepta, oziroma brez žiga družbe, ki bi pomenil, da trasant menico sam tudi akceptira. Trasant menice v obravnavanem primeru je d.o.o., zato bi zapis "akceptiram" in podpis, ki ni podpis trasanta, pomenil akcept. Tega tudi menična izjava z dne 2.10.2001 ne spremeni, saj je na podlagi tega tožeča stranka glede na podpis toženca na levi strani lica menice smela izpolniti podatke o trasatu z njegovim imenom. Glede na že navedeno načelo menične strogosti namreč ni mogoče dokazovati tistega, kar ni zapisano na menico - na primer pomanjkanje žiga družbe d.o.o., kot je v izpovedbi zatrjeval toženec.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča opr. št. z dne 4.12.2003 v delu, v katerem je bilo dolžniku - sedaj tožencu naloženo plačilo zneska 39,530.686,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.4.2002 do plačila ter stroškov izvršilnega postopka v znesku 341.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o izvršbi (4.12.2003) do plačila razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo.

Proti citirani sodbi je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo ob uveljavljanju pritožbenih razlogov zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava - iz 2. in

3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. V pritožbenem predlogu se zavzema za spremembo izpodbijane sodbe v smeri celotne ugoditve tožbenemu zahtevku oziroma podrejeno razveljavitev te in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na ugotovitev, da tudi ob upoštevanju načela "menične strogosti" iz vsebine menice in menične izjave dovolj jasno izhaja, da je toženec menico podpisal kot zastopnik podjetja in menične obveznosti ni akceptiral v svojem imenu kot fizična oseba, zaradi česar je zaključilo, da menica ni bila izpolnjena v skladu s pooblastilom, zato ne more predstavljati veljavne verodostojne listine v smislu Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, le takšna menica pa je lahko podlaga za dovolitev izvršbe in v pravdnem postopku podlaga za sprejem odločitve, pozitivne za tožečo stranko.

Takšni razlogi izpodbijane sodbe glede na izvedeni dokazni postopek, kot tudi glede na pritožbena izvajanja tožeče stranke pritožbenega sodišča ne prepričajo.

Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je sporno vprašanje v obravnavani zadevi, ali je bila terjatev pravne osebe d.o.o. zavarovana z lastno bianco menico oziroma s trasirano bianco menico, v nadaljevanju razlogov pa ni najti odgovora na to vprašanje. Sodišče se je namreč po sicer pravilnih razlogih, kakšna je lastna in kakšna je trasirana menica, ukvarjalo le z dejstvom, ali je bil menični blanket izpolnjen v skladu z menično izjavo oziroma pooblastilom za vnovčitev; glede zapisa in podpisa toženca na levi strani lica menice - počez "akceptiram" pa je le zaključilo, da v dokaznem postopku ni našlo utemeljenega razloga, da bi toženec s podpisom sporne menice na levi strani počez izrazil voljo, da se zaveže kot akceptant trasirane menice in tako postale glavni menični zavezanec. Takšni razlogi so preskromni, saj sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, zakaj oziroma s kakšnim namenom je toženec na levi strani menice zapisal "akceptiram" in se podpisal, čeprav je kot direktor pravne osebe, kot je sam povedal, podpisal okrog 100 menic, kar pomeni, da je vedel, kaj kakšen zapis na menici pomeni in kaj ima za posledico, predvsem glede na njegovo izpovedbo, da je v določenih primerih, ko so delavci družbe jemali kredite, moral sam jamčiti za izplačilo obveznosti, kar je storil na enak način, kot je to zapisal na levi strani sporne menice. Dejstvo je, da je toženec na že navedeni strani menice zapisal "akceptiram" in se pri tem podpisal - vse brez žiga pravne osebe d.o.o., ki je sicer menico izdala. Podpis na licu menice po prvem odstavku 24. člena Zakona o Menici - v nadaljevanju ZM, velja za akcept. Toženčev zapis in podpis na levi strani lica menice sta brez kakršnekoli dodatne navedbe, iz katere bi sledilo, da ne pomeni akcepta, oziroma brez žiga družbe, ki bi pomenil, da trasant menico sam tudi akceptira. Trasant menice v obravnavanem primeru je d.o.o., zato bi zapis "akceptiram" in podpis, ki ni podpis trasanta, pomenil akcept. Tega tudi menična izjava z dne 2.10.2001 ne spremeni, saj je na podlagi tega tožeča stranka glede na podpis toženca na levi strani lica menice smela izpolniti podatke o trasatu z njegovim imenom. Glede na že navedeno načelo menične strogosti namreč ni mogoče dokazovati tistega, kar ni zapisano na menico - na primer pomanjkanje žiga družbe d.o.o., kot je v izpovedbi zatrjeval toženec. Ob tem je sprejemljiva pritožbena trditev, da bi bilo popolno nesmiselno, da bi izdajatelj menice lastno menico tudi sam akceptiral, kar pomeni, da je vprašljiv zaključek sodišča prve stopnje, da gre v tem primeru za lastno menico; sprejemljiva pa je tudi nadaljnja pritožbena navedba, da se v poslovnem svetu pogosto zahteva direktorjev akcept menice, saj je direktor tisti, ki vodi poslovanje družbe, zato si upnik na tak način zagotovi, da direktor ne bo sklepal rizičnih poslov in prezadolževal družbe, ker se bo zavedal, da bo v primeru plačilne nesposobnosti ali prezadolženosti družbe tudi sam kot fizična oseba odgovarjal za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem.

V navedeni smeri, kaj pomeni zapis "akceptiram" in toženčev podpis pod tem na levi strani lica menice, brez žiga izdajatelja menice - družbe d.o.o., sodišče prve stopnje ni razčiščevalo in ne ocenilo, zato je v tem obsegu zaradi napačnih materialno pravnih zaključkov, ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče sledilo utemeljeni pritožbi in izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje - 355. člen ZPP.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dokazni postopek dopolniti v navedeni smeri in sicer z dodatnim ter natančnim zaslišanjem toženca, ter morebiti izvesti še druge predlagane in neizvedene dokaze in nato o zadevi znova odločiti, pri čemer bo moralo predvsem glede na načelo menične strogosti zavzeti jasne in natančne razloge o tem, v kakšnem svojstvu je toženec napisal na menico akceptiram in se pri tem podpisal. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.