Jedro

Če je vprašanje, ki ga izpostavlja revident, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od tega ne odstopa, ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper prvostopenjsko sodbo je revident po pooblaščencu vložil revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 1., 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 11. 2. 2009, v zvezi z odločbo Upravne enote Domžale z dne 26. 11. 2008. Z navedeno odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi Sklada, v tem sporu prizadeta stranka ter odpravila odločbo prvostopenjskega upravnega organa, s katero je le ta zavrnil odobritev pravnega posla, kupoprodajne pogodbe, ki je bila sklenjena 18. 9. 2008 med prodajalcem X in Skladom kot kupcem, katere predmet so kmetijska zemljišča v k. o. Y, ter sama odločila, da se ta kupoprodajna pogodba odobri.

4. Po drugemu odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (na primer Up 858/08 z dne 3. 6. 2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. V obravnavani zadevi ta pogoj ni izpolnjen, saj pravica oziroma obveznost stranke v izpodbijanem delu dokončnega upravnega akta (odobritev pravnega posla) ni izražena v denarni vrednosti. Zato navedba revidenta, da znaša vrednost ponudbe za uveljavljanje predkupne pravice za kmetijsko zemljišče 891.055,00 EUR, ne zadošča, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava, na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu in upoštevaje določbo četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7. Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje, kako lahko sprejemnik ponudbe pravilno odda svojo izjavo o sprejemu ponudbe na podlagi 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih – ZKZ, saj zakon določa alternativo, in sicer, da lahko ponudnik pisno izjavo o sprejemu ponudbe poda priporočeno po pošti prodajalcu in upravni enoti, ali pa jo neposredno vloži na upravno enoto in ni potrebno posebej obveščati tudi prodajalca, kot je to storil revident, sodišče pa je štelo, da svoje izjave ni podal na zakonsko predpisan način.

8. Vrhovno sodišče je v zvezi z vprašanjem, ki ga izpostavlja revident (na kakšen način je treba podati pisno izjavo o sprejemu ponudbe v skladu z 21. členom ZKZ), že zavzelo stališče v sodbi II Ips 406/2008 z dne 4. 3. 2010. V navedeni sodbi je Vrhovno sodišče odločilo, da je določbo 21. člena ZKZ, ki določa, da mora vsakdo, ki želi kupiti naprodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti, razumeti le tako, da mora sprejemnik ponudbe o svojem sprejemu vselej obvestiti ponudnika in upravno enoto, pri tem pa lahko upravno enoto obvesti s priporočeno pošiljko ali pa ji obvestilo izroči neposredno. Drugačna razlaga ne bi bila smiselna, saj iz citirane določbe nedvomno izhaja zakonodajalčev namen, da morata v roku za sprejem ponudbe obvestilo o sprejemu prejeti tako ponudnik kot upravna enota. Ker je torej vprašanje, ki ga izpostavlja revident, že rešeno, ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče je v zvezi z izpostavljenim vprašanjem že zavzelo stališče, od katerega pa odločitev prvostopenjskega sodišča v tem primeru ne odstopa. Zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

10. Revident ni izkazal, da bi mu zaradi odločitve v tem postopku nastale zelo hude posledice. Zgolj navajanje, da ima odločitev sodišča izredno hude posledice za stranko, ne zadošča. Glede na navedeno tudi ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.