Jedro

Če je bila izvršba, ki je bila dovoljena s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pravnomočno ustavljena zaradi neuspešnosti, dovolitev izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi izdanega na podlagi verodostojne listine kot izvršilnega naslova, ne pomeni ponovnega odločanja o že razsojeni stvari.

Ker pa je predhodni izvršilni postopek, ki je tekel na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, bil pravnomočno ustavljen, tudi ni bil utemeljen dolžnikov ugovor litispendence.

Izrek

Če je bila izvršba, ki je bila dovoljena s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pravnomočno ustavljena zaradi neuspešnosti, dovolitev izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi izdanega na podlagi verodostojne listine kot izvršilnega naslova, ne pomeni ponovnega odločanja o že razsojeni stvari.

Ker pa je predhodni izvršilni postopek, ki je tekel na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, bil pravnomočno ustavljen, tudi ni bil utemeljen dolžnikov ugovor litispendence.

Obrazložitev

Pritožba dolžnika se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 22.09.2006, opr. št. I 2006/001150 ter izpodbijani sklep o izvršbi vzdržalo v celoti v veljavi.

Zoper takšen sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ. V pritožbi je navajal, da se čudi odločitvi prvostopenjskega sodišča, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. V ugovoru je namreč dolžnik uveljavljal razloge po 8. in 2. točki I. odst. 55. čl. ZIZ tj. ker je izvršba bila dovoljena na podlagi listine, ki ni izvršilni naslov in ker je terjatev nastopila na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe, v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Odločitev sodišča, da je lahko sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da plača terjatev, pravnorelevanten novi izvršilni naslov, o katerem sodišče lahko ponovno odloča kot z izpodbijanim sklepom, je pravno napačna in nezakonita odločitev, ki nima pravne podlage in je očitno arbitrarna. Prav tako je nezakonita odločitev o dovolitvi izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine opr. št. I 2325/96, saj je sodišče ugotovilo, da je izvršba na podlagi slednjega sklepa bila pravnomočno ustavljena, zato bi moralo upnikov nov predlog za izvršbo zavreči kot nedopusten in neutemeljen. Sodišče je v tej zadevi odločalo očitno na pamet in protispisno ter napačno uporabilo materialno pravo. Zato je dolžnik predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno ni sporno, da je med upnikom in dolžnikom že bil v teku izvršilni postopek zaradi izterjave iste terjatve, ki je tekel na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine opr. št. I 2325/96 z dne 24.02.1997, ki je postal pravnomočen 25.07.1997 in da je ta postopek bil pravnomočno ustavljen dne 31.03.2000, ker izvršba ni bila uspešna. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko izvršilni naslov in sicer v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev (4. odst. 62. čl. ZIZ) ter v delu, s katerim je odločeno o stroških postopka. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine je namreč dolžniku v 1. točki izreka bilo naloženo, da v roku 8 dni poravna upniku v predlogu za izvršbo navedeno terjatev, v 2. točki izreka je bila dovoljena izvršba za izterjavo terjatve pod točko 1. sklepa, v 3. točki izreka pa so bili odmerjeni izvršilni stroški upnika. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine je bilo torej pravnomočno odločeno o obstoju upnikove terjatve. Iz njega je razvidno kdo je upnik, dolžnik, predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Zato lahko v primeru, če je bila izvršba, ki je bila dovoljena s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pravnomočno ustavljena, ker ni bila uspešna, upnik ponovno predlaga izvršbo. Kot je pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, (ponovna) dovolitev izvršbe v tem primeru ne pomeni ponovnega odločanja o že razsojeni stvari, ker ne gre za odločanje o materialnopravni pravici ali obveznosti. Upnik zato lahko izvršbo predlaga tudi večkrat, vse dokler ni v celoti poplačan. Tega pa dolžnik v svojem ugovoru ni niti zatrjeval niti dokazoval. Dolžnikove pritožbene navedbe, da je odločitev prvostopenjskega sodišča arbitrarna, so neutemeljene, saj odločitev temelji na pravilni uporabi materialnega prava in je tudi skladna s sodno prakso (glej npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cpg 874/2002 z dne 05.12.2002 in opr. št. III Cp 6024/2005 z dne 08.03.2006). Pritožbeni očitki o protispisnosti in odločanju na pamet so nekonkretizirani, saj ni pojasnjeno, v čem naj bi bila domnevna protispisnost, zaradi česar so takšne pritožbene navedbe neutemeljene.

Ker je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo pravno relevantna dejstva ter pravilno uporabilo materialno in procesno pravo, pri tem pa tudi ni zagrešilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker dolžnik pritožbenih stroškov ni priglasil, pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.