Jedro

Pritožbeno sodišče je že izpostavilo, da je ustavna pravica matere, da si izbere prebivališče in da iz narave odnosov sledi, da tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča tudi o otrokovem stalnem prebivališču. Ni nepomembno za odločitev v tej zadevi, da sta tako Slovenija kot Avstrija del Evropske unije, kjer velja prosti pretok blaga in storitev ter ljudi in da ni nič izjemnega, če se ljudje, ki prebivajo v obmejnem pasu, zaposlijo v drugi državi ali se tam šolajo, saj so ravno to prednosti, ki jih prinaša članstvo v Evropski uniji.

Ker je oče ves čas postopka nasprotoval preselitvi otrok v A. in prešolanju iz Slovenije v Avstrijo, je bilo potrebno v tem postopku presoditi utemeljenost razlogov za nasprotovanje preselitvi in prepisu, ker sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo materi na podlagi sodne poravnave.

Izrek

I.Pritožbi nasprotnega udeleženca se zavrneta in se sklep v izpodbijani I., III. in IV. točki izreka potrdi.

II.Nasprotni udeleženec je dolžan plačati predlagateljici stroške odgovora na pritožbo v znesku 238,00 EUR v 15-tih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

1.Predmet pritožbenega postopka je sklep nepravdnega sodišča, da se nadomesti soglasje nasprotnega udeleženca - očeta otrok, o tem: da se stalno prebivališče B. B. in C. B. določi na naslovu matere, predlagateljice D. 1, A., Republika Avstrija, in da se hči B. B. vpiše na gimnazijo v A., sin C. B. pa v ljudsko šolo v A.

2.Odločitev sodišča s pritožbo osebno in po odvetniku izpodbija nasprotni udeleženec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da predlog zavrne oziroma podredno, da napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek pred sodišče prve stopnje s stroškovno posledico. Iz obrazložitve sledi, da otroka nad idejo o preselitvi in prešolanju nista navdušena. Hči je selitev iz E. v F. težko prenesla, v Avstriji pa ne pozna nikogar, niti ne zna nemškega jezika. Sprememba B. B. mnenja, da sprejema selitev v Avstrijo in zavrača bivanje pri starih starših, je posledica manipulacije in pritiskov njene matere. Sodišče je po mnenju pritožnika nekritično sledilo mnenju zagovornic otrokovih pravic in dr. G. Hči brez pravih argumentov zavrača ženo nasprotnega udeleženca in njeno hči, medtem ko maminega novega partnerja hvali. Sporna je izjava hčerke o nasilju nasprotnega udeleženca in njegovih staršev nad obema otrokoma, o teh navedbah bi se moral opredeliti sodni izvedenec, ki bi ugotovil, od kod odklonilen odnos B. B. do njenega očeta. S pomočjo sodnega izvedenca bi bilo potrebno preveriti, kakšne so prilagoditvene sposobnosti otrok, saj so pri B. B. ugotovljeni znaki kompleksne razvojne nevrološke motnje, šibkejši socialni interes, nižje prilagoditvene sposobnosti, anksiozno depresivno doživljanje in težave s socializacijo in prilagajanjem na spremembe ter težave na področju uravnavanja čustev in samopomirjanja. Svoje težave zato rešuje s samopoškodovanjem. Da mati dejansko živi v A., ni dokazala z nobenim dokumentom. Če se otroka preselita v A., bosta morala vsak teden potovati na stik k očetu v Slovenijo, kar ju bo izčrpavalo, oče pa bo izpostavljen visokim stroškom.

3.Predlagateljica je na pritožbo odgovorila po odvetnikih in osebno ter predlagala zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Presoja, ali je prepis otroka na drugo osnovno šolo vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj in zato terja sporazum staršev o tem (drugi in četrti odstavek 151. člena Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ), je odvisna od okoliščin konkretnega primera. V obravnavani zadevi se vprašanje izbire osnovne šole predstavlja v kompleksni družinski situaciji, ker bivši partner in oče otrok (nasprotni udeleženec) ne sprejema dejstva, da ima mati v Avstriji, kjer je zaposlena, novega partnerja, da si je tam kupila hišo in se tja tudi že preselila. Zaradi zamer do bivše partnerice obstaja med staršema otrok visoko konflikten odnos, zato se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je v takšnih pogojih vprašanje prešolanja otrok v A. vprašanje, ki bistveno vpliva na razvoj otrok.

6.Pritožbeno sodišče je že v obrazložitvi sklepa pod opr. št. IV Cp 1230/2024 z dne 3. 9. 2024 izpostavilo, da je ustavna pravica matere, da si izbere prebivališče in da iz narave odnosov sledi, da tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča tudi o otrokovem stalnem prebivališču. Ni nepomembno za odločitev v tej zadevi, da sta tako Slovenija kot Avstrija del Evropske unije, kjer velja prosti pretok blaga in storitev ter ljudi in da ni nič izjemnega, če se ljudje, ki prebivajo v obmejnem pasu, zaposlijo v drugi državi ali se tam šolajo, saj so ravno to prednosti, ki jih prinaša članstvo v Evropski uniji.

7.V pritožbi izražene pomisleke, da mati nima prebivališča v Avstriji, je mati zavrnila v odgovoru na pritožbo, ki mu je priložila potrdila o prebivališču na naslovu D. 1, A. (nem. A.). Da je mati na tem naslovu že kupila hišo za družino in da je zaposlena v A., pa v tem postopku nikoli ni bilo sporno.

8.Starša sporazuma o prebivališču in prešolanju otrok pri centru za socialno delo nista uspela doseči, zato je o zadevi odločilo okrožno sodišče z izpodbijanim sklepom.

9.Ker je oče ves čas postopka nasprotoval preselitvi otrok v A. in prešolanju iz Slovenije v Avstrijo, je bilo potrebno v tem postopku presoditi utemeljenost razlogov za nasprotovanje preselitvi in prepisu, ker sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo materi na podlagi sodne poravnave, ki sta jo stranki postopka sklenili pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. N 000/2022, dne 25. 1. 2025.

10.Ključne ugotovitve sodišča prve stopnje, ki pritrjujejo izpodbijani odločitvi, so naslednje:

-B. B. in C. B. imata izvenšolske dejavnosti oziroma hobije, tako da je druženje s prijatelji omejeno predvsem na vikende, ki jih bosta tudi po selitvi v A. preživljala v Sloveniji, kar pomeni, da ne bosta povsem iztrgana iz sedanjega okolja, oziroma zaradi tega ne bosta povsem pretrgala socialnih vezi s starimi starši in prijatelji v Sloveniji.

-Vožnja iz A. v H. na Gorenjskem za 10 in 14 let starega otroka ne predstavlja pretirano velike obremenitve.

-Dopis G., priznane sodne izvedenke klinične psihologije, ki je hkrati B. B. terapevtka, je sodišče obravnavalo kot izjavo izvedene priče. Iz njenega dopisa sledi, da na nobeno od prijateljic B. B. ni tesneje čustveno navezana, predvsem zato, ker jo zanimajo teme, ki so bolj domena odraslih kot njenih vrstnikov. Visoko inteligentna B. B. ima ustrezne prilagoditvene sposobnosti za selitev v A. in se, ker se na prijatelje ne naveže tako čustveno, čeprav ima šibkejše socialne spretnosti, lažje prilagodi selitvi.

-Za odločitev v tej zadevi ni bistveno, zakaj ima deklica odklonilen odnos do svojega očeta in zato postavitev sodnega izvedenca ni potrebna.

-B. B. je v okviru zagovorništva naredila dopis, v katerem je pojasnila, da si selitve v A. želi. Niti njeni učitelji, niti terapevtka dr. G., kot tudi nobena od zagovornic si niso ustvarili občutka, da B. B. želja po preselitvi ne bi bila pristna.

-Starša pri C. B. nista izpostavila kakšnih posebnih težav z njegovim značajem kot pri B. B., zato se sodišču prve stopnje ni bilo potrebno bolj podrobno ukvarjati z C. B. Nedvomno pa je C. B. v korist, da ostane skupaj s starejšo sestro in da se njuni bivališči ne ločita.

-Zagovornica je C. B. označila kot bistrega, B. B. pa kot odločno, verbalno močno in zrelejšo, kot so ponavadi otroci njene starosti.

-Iz šole so sporočili, da ima B. B. same odlične ocene, zato tudi pritožbeno sodišče sprejema logičen zaključek sodišča prve stopnje v 19. točki obrazložitve, da bosta bistra in nadarjena otroka lahko uspešna kjerkoli in da bosta tudi znanje nemškega jezika hitro osvojila.

-Da sta tako B. B. kot C. B. sposobna razumeti pomen postopka in posledice odločitve, sledi iz mnenja centra za socialno delo (z dne 11. 4. 2024), kot tudi, da sta že dalj časa vključena v tečaj, kjer osvajata nemški jezik. Do sedaj sta tudi že večkrat bila v A., kjer bosta nedvomno imela tudi podporo matere in njenega partnerja, ki prihaja iz A. oziroma njegove okolice.

11.Kot je že bilo navedeno v obrazložitvi sodišča prve stopnje, za odločitev v tem postopku ni ključnega pomena, zakaj ima hči odklonilen odnos do očeta, ker se v tem postopku ne obravnava vprašanje zaupanja, varstva in vzgoje otrok, ker je o tem že pravnomočno odločeno. Na podlagi ugotovitev, povzetih v 10. točki obrazložitve, tudi pritožbeno sodišče zaključuje, da pritožba ni utemeljena, zato jo je potrebno zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12.Na podlagi 101. člena ZNP-1 je nasprotni udeleženec, ki je v pritožbenem postopku propadel, dolžan povrniti predlagateljici potrebne stroške za en odgovor na pritožbo (natančna specifikacija je razvidna v stroškovniku, ki je v spisu). Stroški so odmerjeni skladno z odvetniško tarifo.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 151, 151/2, 151/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.