Jedro

Nesodelovanje tožeče stranke pri primopredaji oziroma pri sestavi zapisnika z dne 1.8.2018 o ugotovitvi stanja poslovnih prostorov ob primopredaji (30. člen ZPSPP), nikakor ne more imeti za posledico, da tožena stranka ne bi bila dolžna povrniti škode, ki jo je krivdno povzročila v poslovnih prostorih in izvesti sanacije epoksi tal, kot se je pogodbeno zavezala.

Izrek

I.Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. in III. točki izreka razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Prvostopno sodišče je (I) zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 319.390,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.7.2021 dalje do plačila in (II) ugodilo zahtevku tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna izročiti tožeči stranki ključe in daljince za nepremičnino na naslovu ..., pošta ..., ter odločilo (III), da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške pravdnega postopka, o katerih bo po pravnomočnosti odločeno s posebnim sklepom.

2.Zoper prvostopno sodbo v prvi in tretji točki izreka, se je pravočasno pritožila tožeča stranka po pooblaščenki (v pritožbi in pravočasni dopolnitvi pritožbe z dne 3.5.2024) iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in prvostopno sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da zahtevku ugodi, podredno pa razveljavi in vrne v novo sojenje na prvo stopnjo pred novega sodnika. Pritožnica je vložila še prepozno dopolnitev tožbe z dne 13.6.2024, ki je pritožbeno sodišče ne bo upoštevalo.

3.Predlog za dodelitev zadeve drugemu sodniku opredeljuje z vnaprejšnjo opredeljenostjo sodnice oziroma njeno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki naj bi izhajala iz naslednjih okoliščin: (-) da je pooblaščenka tožeče stranke prejela odgovor na tožbo brez nekaterih prilog, ki jih sodišče kljub opozorilu ni poslalo in si jih je stranka morala kopirati po vpogledu v spisa, (-) da je sodnica najprej zaslišala na naroku priče, šele nato stranke, čeprav se ve, da je praksa ravno obratna, s čimer je dala zakonitima zastopnikoma tožene stranke, ki na narok nista pristopila, dodatno možnost, da sta zaslišana, če želita, (-) da je na pripravljalnem naroku 6.12.2023 brez obrazložitve zavrnila dokazni predlog za zaslišanje priče A. A., ter dokazni predlog tožeče stranke za zaslišanje izvedenke B. B., ki ga je ta podala na prvem naroku za glavno obravnavo, ugodila pa zaslišanju vseh prič tožene stranke, kar kaže na nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, (-) da je povzdigovala glas nad pooblaščenko tožeče stranke in zakonitim zastopnikom tožeče stranke, medtem ko je do pooblaščenca tožene stranke izkazovala prijazen, korekten odnos, ni povzdigovala glasu, ni spoštovala načela enakopravnosti udeležencev v postopku, (-) na naroku 14.2.2024 je postavljala vprašanja v zvezi s trditveno podlago tožene stranke, ne pa tudi v zvezi s trditveno podlago tožeče stranke, dopuščala vprašanja izven trditvene podlage tožene stranke v škodo tožeče stranke, na nedopusten način tudi sama spraševala, (-) da je izgubila pomemben dokaz v spisu- fotografijo z dne 10.9.2020 (A115) in kljub temu izdala sodbo, kar kaže na njeno vnaprejšnjo opredeljenost kako bo odločila v zadevi, (-) da je sodbo izdala že 12.3.2024, šele kasneje 25.3.2024 pa je izdala sklep o ugovoru zoper zvočni prepisa posnetka izpovedi strank in prič z dne 14.2.2024, (-) da je odlašala z razpisom naroka, saj je razpisala narok več kot dve leti po vložitvi tožbe, šele na večkratne urgence tožeče stranke, kar vzbuja dvom v poštenost vodenja postopka, (-) da ni dovolila nekaterih vprašanj, ki jih je zastavljala tožeča stranka, ker naj ne bi bilo trditvene podlage, čeprav je ta bila, kar vzbuja dvom v poštenost vodenja postopka in kaže nedopustno vnaprejšnjo opredeljenost in dokazno oceno, še pred izvedbo dokaznega postopka, (-) očita sodbo presenečenja in navaja povezanost med pričo in razpravljajočo sodnico, ker živita v istem kraju, kjer je on kandidiral na volitvah v občinski svet, ona pa je predsednica občinske volilne komisije in razpravljajočo sodnico ter pooblaščencem tožene stranke in med možem sodnice in zakonitim zastopnikom tožene stranke, (-) glede naklonjenosti sodnice pooblaščencu tožene stranke navaja, da gre za dolgoletno znanstvo, saj sta oba obiskovala Pravno fakulteto v Mariboru, sodelovala sta v številnih stečajnih postopkih v katerih je pooblaščenec stečajni upravitelj, razpravljajoča sodnica pa stečajna sodnica, (-) da razpiše več zadev v katerih zastopa stranke pooblaščenec na isti dan, (-) da je mož sodnice bil zaposlen v C. d.o.o., kasneje na Č. d.o.o., katere ustanovitelj je C. d.o.o., pooblaščenec tožene stranke pa zastopa C. d.o.o., kar potrjuje povezavo med toženo stranko, razpravljajočo sodnico in njenim možem. (-) Tožeča stranka ni bila deležna poštenega in nepristranskega sojenja, temveč so ji bile te pravice kršene. Pritožnica bi glede na okoliščine pričakovala, da bo sodnica sama predlagala izločitev po 2. odstavku 71. člena ZPP, ali vsaj okoliščine predočila strankam, kot je to običajno pri sodnikih, ki spoštujejo načelo nepristranskosti sodišča. Zaradi vnaprejšnje opredeljenosti ne more nepristransko odločati v ponovljenem sojenju in predlaga, da v novem sojenju zadevo obravnava drug sodnik.

4.3. Očita kršitev 22. člena Ustave Republike Slovenije, ker sodba ni razumno obrazložena, sklicujoč se na sklep Ustavnega sodišča Up 951/15-27 z dne 18.5.2017. Z izdano sodbo je bila kršena pravica do poštenega sojenja, saj je sodba arbitrarna, brez upoštevanja dokazov tožeče stranke, z nerazumljivimi stališči in ni enakovredno presojala dokazov pravdnih strank, sklicujoč se na že podane pritožbene navedbe o vnaprejšnji dokazni opredeljenosti in dokazni oceni razpravljajoče sodnice vse od začetka vodenja postopka na prvi stopnji, kar terja razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v nov postopek na prvi stopnji.

5.4. Pritožnica uveljavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) ker je sodišče zavrnilo dokazne predloge tožeče stranke: za zaslišanje A. A., C. C., ogled poslovnega prostora tožeče stranke, angažiranje izvedenca gradbene stroke, ki so relevantni dokazni predlogi in bi jih sodišče moralo izvesti. Zavrnitve dokaznih predlogov ni ustrezno obrazložilo niti na naroku, niti v izpodbijani sodbi, saj v točkah 11., 30. in 31. obrazložitve zgolj ponavlja, da je dokaze zavrnilo kot nepotrebne, ker ne bi pripomogli k razsoji predmetne zadeve, kar pa ni zadostno (odločba US Up 2019/15-18 z dne 19.5.2016). (-) Sploh ni obrazložilo zakaj je zavrnilo dokazni predlog za angažiranje izvedenca finančne stroke, (-) ni se opredelilo do navedb tožeče stranke v zvezi s predračuni, niti ni podalo obrazložitve, zakaj tega ni storilo. S predračuni tožeča stranka izkazuje obstoj in višino škode, kar tožena stranka sploh ni prerekala. (-) Ni vpogledalo v listine oziroma si jih pridobilo iz spisa I Pg 458/2018 kot je predlagala pritožnica (letna poročila za leto 2016, 2017 in 2018), niti ne obrazloži zakaj teh dokazov ni izvedlo, (-) ne opredeli se do vsebine prve pripravljalne vloge - priloga A112 in ne vpogleda v prepis zvočnega posnetka z naroka 10.9.2020 iz spisa I Pg 458/2018 (A48) in ne pojasni zakaj ne, čeprav je prepis tožeča stranka vložila v predmetni spis. (-) Uveljavlja tudi procesne kršitve s katerimi utemeljuje vnaprejšnjo opredeljenost sodnice, ki jih pritožbeno sodišče na tem mestu ne povzema ponovno. (-) Nedopustno je že na pripravljalnem naroku 6.12.2023 (nato še na prvem naroku istega dne) zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče A. A. brez obrazložitve, prav tako dokazni predlog za zaslišanje izvedenke B. B. na prvem naroku, medtem ko je ugodilo vsem dokaznim predlogom tožene stranke za zaslišanju prič, kar kaže na nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in kršitev 8. točke drugega dostavka 339. člena ZPP.

6.5. Enako kršitev očita tudi, ker prvostopno sodišče ni zaslišalo priče A. A., ki je bil predlagan za zaslišanje, ker je v juniju 2019 opravil ogled poslovnih prostorov tožeče stranke in bi lahko izpovedal o obstoju poškodb in o tem zakaj se ni odločil za najem poslovnega prostora, ali so bili prostori primerni za najem, (-) ker ni opravilo ogleda poslovnih prostorov, saj bi se lahko prepričalo, da obstojijo poškodbe kot izhajajo iz fotografij tožeče stranke, (-) ker ni zaslišalo B. B., ki bi prav tako izpovedala o obstoju poškodb in ali so le te posledica neskrbne uporabe, (-) da ni angažiralo izvedenca gradbene stroke, ki bi podal mnenje o obstoju poškodb (škode) na poslovnem prostoru in ugotovil ali gre za poškodbe, ki so posledica neskrbne uporabe poslovnih prostorov (oziroma podal izračun stroškov sanacije poškodb za vzpostavitev prejšnjega stanja), (-) da ni angažiralo izvedenca ekonomsko finančne stroke, ki bi podal izračun izgubljenega dobička.

7.6. Glede pripravljalne vloge z dne 6.12.2023 in 20.12.2023 pritožnica navaja, da tožena stranka ni prerekala teh navedb, saj ni vložila pripravljalne vloge v 15 dnevnem roku kot ji je dovolilo sodišče. Navedbe iz vloge z dne 20.12.2023 je prerekala zgolj pavšalno. Očita kršitev prvega in drugega odstavka 214. člena ZPP, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost izdane sodne odločbe, saj bi sodišče moralo šteti, da dejstva iz navedenih pripravljalnih vlog tožena stranka ni prerekala in jih je šteti za priznana. Navedbe iz obeh vlog so pravočasne, saj sodišče v sodbi ni navedlo, da bi bila tožeča stranka z njimi prekludirana. Pritožnica v pritožbi v celoti povzema navedbe iz obeh vlog, ki naj se štejejo kot del pritožbenih navedb oziroma razlogov.

8.7. Očita, da je prvostopno sodišče s tem, ko se ni opredelilo do vsebine sestanka z dne 6.3.2020, storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih, čeprav je tožeča stranka že v prvi pripravljalni vlogi in v nadaljnjih vlogah navedla glede sestanka 6.3.2020, da se je vršil v poslovnih prostorih I., da so se ga udeležili zakoniti zastopniki tožeče stranke in tožene stranke, da je tožena stranka povedala, da škode ne bo sama sanirala, temveč jo bo plačala. Tožena stranka vsebine sestanka ni zanikala. Zavedala se je svoje obveznosti in se je odločila svojo obveznost po prenehanju najemnega razmerja izpolniti v denarju, s čimer se je tožeča stranka strinjala.

9.8. Procesno kršitev očita tudi glede ugotovitve, da tožeča stranka ni upravičena zahtevati povrnitev nastale škode na objektu, kar je v nasprotju s sodbo VSC Cpg 47/2021 z dne 5.5.2021, kjer je sodišče navedlo, če tožena stranka ni vzpostavila prejšnjega stanja kot je bilo dogovorjeno in ni izvedla vsega, kar se je s pogodbo zavezala, je tožeča stranka upravičena toženo stranko pozvati k izpolnitvi ali pa to na račun tožene stranke izvesti sama (15. točka obrazložitve). Upravičenje tožeče stranke, da terja povračilo škode, je Višje sodišče v Celju ugotovilo že v postopku I Pg 458/2018.

10.9. Kršitev metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izdane sodbe, očita, ker sodišče ni napravilo skrbne dokazne ocene verodostojnosti prič, ki jih je predlagala tožena stranka. Ni presojalo, da so bile priče (D. D., E. E., F. F., G. G., H. H.) zaposlene pri matični družbi I. d.o.o. in so imele dolžnost ter interes za pričanje v korist tožene stranke. Še posebej priča Zamernik, ki je glede ključnega dejstva v zvezi s primopredajo in sestavo zapisnika z dne 1.8.2018 izpovedal različno v postopku I Pg 458/2018 in v predmetnem postopku. V tem postopku je potrdil svoj podpis na zapisniku in sodelovanje pri primopredaji, medtem, ko je v prejšnjem postopku zanikal, da bi se 1.8.2018 delal zapisnik, sam nikoli ni videl nobenega zapisnika v zvezi s primopredajo in ga tudi ni nikoli podpisal. Navedeno kaže na neverodostojnost izpovedbe in bi sodišče njegovo izpoved moralo preizkusiti z drugimi odločilnimi dejstvi.

11.10. Površna dokazna ocena je vplivala tudi na zmotno ugotovitev v 16. točki obrazložitve, da je tožena stranka dokazala, da je pred odhodom očistila celoten poslovni prostor, ki ga je imela v najemu, kar ne more držati, ker je tožena stranka že po lastnih navedbah uporabljala poslovni prostor še po maju 2018. Da je poslovni prostor umazan, zamaščen, da ni prazen, dokazujejo fotografije tožeče stranke v spisu, zlasti z dne 31.7.2018. Glede na določilo 6. člena najemne pogodbe bi sodišče moralo presoditi ali je tožena stranka odpravila poškodbe oziroma okvare, za katere tožeča stranka zatrjuje, da jih je krivdno povzročila. Vse poškodbe je tožeča stranka lahko ugotovila šele po prenehanju najemnega razmerja, saj je bilo skladišče prej polno. Do teh relevantnih navedb, ki so dokazno podprte, se prvostopno sodišče sploh ni opredelilo. Tožeča stranka je konkretizirano zatrjevala, da je tožena stranka povzročila škodo s tem, ko je tekom najemnega razmerja postavila ograjo, vrtala v tla, stene, stebre, stropne nosilce, itd., ko ni uporabljala poslovnih prostorov s skrbnostjo dobrega gospodarja, kar vse je dokazno podprto in so drugačni zaključki prvostopnega sodišča zmotni ter posledica površne dokazne ocene.

12.11. Pritožba opozarja tudi, da je prvostopno sodišče kršilo določbo 7. člena ZPP, ko je sodbo oprlo na izpovedbo priče Grofelnika glede komunikacije o nedelovanju vrat, kar je izven trditvene podlage. Ob vsem navedenem in predloženih dokazilih tožeče stranke, navedeno ne more pomeniti, da so poškodbe odpravljene in da je tožena stranka poslovni prostor uporabljala s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.

12.Tožeča stranka je tekom postopka zatrjevala, da tožena stranka tožeči stranki niti po pošti, (niti po elektronski pošti), ni posredovala zapisnika z dne 1.8.2018 s prilogami (fotografijami), česar tožena stranka ni prerekala, kaj šele dokazala. Prvostopno sodišče glede tega odločilnega dejstva sploh ni zavzelo nobenega stališča in sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka drugega dostavka 339. člena ZPP). Že v postopku I Pg 458/2018 je bilo ugotovljeno, da je najemno razmerje prenehalo 9.5.2019 in je primopredaja dne 1.8.2018 brezpredmetna. Da gre za fiktivni zapisnik, ki je namenjen in prirejen za sodni postopek I Pg 458/2018, tožeča stranka ves čas zatrjevala. Kot neresna se pokaže dokazna ocena prvostopnega sodišča v 18. in 19. točki obrazložitve, da je tožena stranka s predloženim zapisnikom o ugotovitvi stanja z dne 1.8.2018 v celoti dokazala, da je predmet najema izpraznila in predala prostore lastniku, nerazumljivo je, da sodišče brezpogojno sledi fiktivnemu zapisniku, vsebina katerega ni resnična, kar je tožeča stranka dokazala. Pritožnica očita tudi neenako obravnavanje oziroma dokazno ocenjevanje dokazov, ko gre za dokaze tožeče stranke, ki izvirajo iz sfere tretjih neodvisnih oseb, ki nimajo interesa za izid postopka (pisna izjava priče A. A. in zaslišanje navedene priče), sodišče prve stopnje navaja, da so pridobljeni zgolj za potrebe tega sodnega postopka, četudi fotografije predložene v spisu ne potrjujejo vsebine fiktivnega zapisnika o primopredaji z dne 1.8.2018, niti drugi izvedeni dokazi kot obširno navaja pritožba.

13.Pritožnica je priložila pritožbi tudi slike videonadzora z dne 1.8.2018, ki dokazujejo, da nihče ni prišel v poslovne prostore dne 1.8.2018 in da ta ni prazen. Predhodno jih ni mogla priložiti, saj je splošno znano dejstvo, da je bila v Nazarjih lansko leto poplava in je poplavilo tudi upravni del stavbe, kjer se nahaja videonadzor, ki je bil popravljen šele v marcu 2024 in je priložene fotografije šteti za pravočasne, izpovedi prič tožene stranke pa za neresnične.

14.Pritožnica očita kršitev 7. člena ZPP, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodne odločbe, ker je prvostopno sodišče sodbo v točki 20. obrazložitve oprlo na dokaze povsem izven trditvene in dokazne podlage in sicer na dokaze v postopku I Pg 458/2018 - priloga A11, čeprav takšnega dokaznega predloga nobena od pravdnih strank ni podala. Prvostopno sodišče bi na podlagi predloženih dokazov tožeče stranke, zlasti fotografij na DVD z dne 31.7.2018, moralo šteti za dokazano, da so zatrjevane poškodbe obstajale v poslovnih prostorih in da jih je povzročila tožena stranka, saj novo najemno razmerje po prenehanju najemne pogodbe v letu 2019, ni bilo sklenjeno. Ne pa, da je fotografije štelo za neverodostojne. Postopanje prvostopnega sodišča je še toliko bolj nenavadno in pristransko, ker je na naroku 6.12.2023 samo pojasnilo pravdnim strankam, da je treba konkretno navesti v zvezi s čim naj sodišče vpogleda v spis I Pg 458/2018, ker samo ne bo iskalo po spisu.

15.Površno dokazno oceno očita tudi v zvezi s tem, kdo je podal odpoved najemne pogodbe, katera najemna pogodba je bila odpovedana, v čigavem imenu naj bi se izvedla primopredaja dne 1.8.2018. Osebe navedene v zapisniku namreč niso pristopile na primopredajo. Sodišču očita, da niti ne podaja lastne obrazložitve, temveč se sklicuje na obrazložitev iz drugega postopka, ki ni pravnomočna. Vsak sodni postopek je samostojen in mora sodišče soditi v zadevi upoštevajoč trditveno in dokazno podlago v konkretnem primeru. S tem, ko je sodišče vpogledalo v spis I Pg 458/2018 v zvezi z dejstvi, kot jih navaja pod točko 20 obrazložitve, brez dokaznega predloga pravdnih strank, je kršilo 7. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Očita tudi površno dokazno oceno, saj sta družbi I. d.o.o. in tožena stranka samostojna pravna subjekta, ki nastopata samostojno v pravnem prometu. Z vpogledom v zapisnik z dne 1.8.2018 je jasno, da kot najemnik ni navedena tožena stranka, ki je nesporno najemnik na podlagi najemne pogodbe z dne 26.5.2016. Najemna pogodba z dne 26.5.2016 določa v 7. členu nekaj drugega. Prav tako ne drži, da bi imeli predhodna najemna pogodba in najemna pogodba z dne 26.5.2016 enako vsebino. Gre za neverodostojen dokument glede datuma in vsebine.

16.Pritožnica očita, da sodišče ni enako obravnavalo in dokazno ocenjevalo dokazov pravdnih strank (21. do. 26. obrazložitve), saj na fotografijah tožene stranke, ki naj bi bile priložene zapisniku z dne 1.8.2018 v prilogi B19-B28 prav tako niso vidni datumi kdaj so bile narejene, pa sodišče tega ne šteje v škodo tožene stranke, kot to naredi pri dokazni oceni fotografij, ki jih je predložila tožeča stranka in jih šteje za neverodostojne. Spregleda, da je tožeča stranka predložila tudi DVD s fotografijami (A119) iz katerega izhaja, da so bile napravljene 31.7.2018. prav tako se ne opredeli do pretežnega dela izpovedi zakonitega zastopnika tožeče stranke, ki je prav tako dokaz v postopku, kar kaže na neenako obravnavanje dokazov tožeče stranke in na kršitev 8. točke drugega odstavka odstavka 339. člena ZPP. Opozarja še, da tožena stranka ni nikdar prerekala fotografij in je škodo iz fotografij pripoznala.

17.Da poslovnih prostorov tožeče stranke dne 1.8.2018 tožena stranka ni izpraznila in so drugačni zaključki prvostopnega sodišča napačni in protispisni, izkazujejo fotografije z dne 1. in 2.8.2018 (A58 in A59). Prav tako so protispisni tudi zaključki prvostopnega sodišča v točki 27. in 31. obrazložitve, da naj bi navedene fotografije v prilogi A57, A66-69, izkazovale, da so prostori izpraznjeni, saj to iz fotografij ne izhaja. Izkazujejo, da poslovni prostor ni prazen, da se v njem nahaja blago in stvari tožene stranke.

18.Zmotne so ugotovitve prvostopnega sodišča v 22. točki obrazložitve, da tožeča stranka ni izkazala, da je tožena stranka prejela nove, nerabljene prostore, saj tožena stranka navedb tožeče stranke, da je posnela fotografije, ko je začela tožena uporabljati poslovne prostore (A116-118), ni prerekala. Tožeča je tudi zatrjevala, da ob začetku najema poškodb, ni bilo. Glede na neprerekana dejstva, bi sodišče moralo šteti ta dejstva za priznana, namesto tega pa je naredilo napačno in površno dokazno oceno, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izdane sodne odločbe, saj je bila tožena stranka dolgoletni najemnik tožeče stranke in nihče drug ni mogel povzročiti poškodb. Očita kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

19.Zmotni so zaključki prvostopnega sodišče o souporabi oziroma soposesti poslovnih prostorov (v 23. in 24. točki obrazložitve), saj že sama najemna pogodba z dne 26.5.2016 dokazuje, da je tožena stranka izključno sama uporabljala poslovne prostore tožeče stranka, kar izhaja že iz prvega člena pogodbe. Tožeča stranka je imela v poslovnih prostorih edino traktor, ker je v skladu z najemno pogodbo zagotavljala toženi stranki pluženje in neoviran dostop do poslovnih prostorov, s čimer je tožena stranka soglašala. Da se je traktor nahajal v poslovnih prostorih, je bilo opredeljeno že v najemni pogodbi z dne 26.5.2016, v tretjem členu. Zato je tožeča stranka razpolagala tudi s ključi poslovnih prostorov. Ne gre torej za souporabo najetega poslovnega prostora, kot zmotno ugotavlja sodišče.

20.Zmotno in površno dokazno oceno očita pritožnica tudi glede 25. točke obrazložitve, da naj bi tožeča stranka prvi pisni poziv na odpravo škode toženi stranki poslala 22.12.2020 (A54), kar pa ne drži in je razvidno že iz listine, saj gre za ponovni poziv. To so potrdili tudi zakoniti zastopnik tožeče stranke in izhaja iz korespondence med strankama (A49-52). Tožena stranka se je zavedala svoje dolžnosti povrnitve škode in je to obveznost tudi priznavala, sicer se ne bi dogovarjala o povrnitvi škode, kar izhaja tudi iz elektronskega sporočila z dne 10.2.2021 in sms J. J. (A110). Drugačne navedbe sodišča so nerazumljive in protispisne. Prav tako so nerazumljive in protispisne navedbe sodišča, da tožeča stranka ni poslala toženi stranki konkretiziranega zahtevka, saj je zakoniti zastopnik tožeče stranke pojasnil, da je tožeča stranka to storila in poslala zahtevek s predračuni. Ti so bili predstavljeni zakonitim zastopnikom tožene stranke tudi na sestanku 6.3.2020 v Ljubljani. Očita tudi kršitev materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP), ker tožeči stranki ni predočilo, da šteje to dejstvo za pomembno. Pritožnica prilaga tudi elektronski sporočili z dne 10.2.2021 in 21.2.2021, ki sta bili opremljeni s konkretizacijo škode s povzetkom predračunov.

21.Nerazumljivo in površno je dokazno oceno očita tudi v 28. točki obrazložitve, ko sodišče navaja, da na podlagi vpogleda v fotografijo v prilogi A115 in fotografijo na zadnji strani izvedeniškega mnenja (A55) ugotavlja, da ni izkazano stanje poslovnega prostora kot ga je pustila tožena stranka. Čeprav je zakoniti zastopnik tožeče stranke pojasnil, da je fotografijo A115 posnel po naroku 10.9.2020, glede na izpovedi prič, ki so izpovedovale, da je tožena stranka izpraznila poslovni prostor že 1.8.2018. Fotografija izkazuje, da je tožena stranka še vedno skladiščila blago v poslovnih prostorih.

22.Glede zmotne uporabe materialnega prava pritožnica zatrjuje, da je prvostopno sodišče zmotno uporabilo 300. in 301. člen Obligacijskega zakonika, saj zamude ni bilo. Sodelovalna dolžnost upnika namreč sploh ni obstajala. Tožena stranka je ves čas najemnega razmerja in po prenehanju le tega razpolagala s ključi poslovnih prostorov. Obveznost, ki jo je bila po najemni pogodbi dolžna izvršiti, ji je bila znana, saj je vedela za svojo pogodbeno obveznost vzpostavitve prejšnjega stanja poslovnih prostorov, v skladu z 6. in 11. členom najemne pogodbe z dne 26.5.2016. Obveznost tožene stranke, da vzpostavi prejšnje stanje poslovnih prostorov in sanacijo epoksi tal, je zapadla po prenehanju najemnega razmerja, kar je bilo 9.5.2019 in tudi iz tega razloga zamude ni bilo. V zamudi z izpolnitvijo svojih obveznosti po prenehanju najemnega razmerja je kvečjemu tožena stranka, saj ni povrnila škode, ki jo je povzročila tožeči stranki z uporabo poslovnih prostorov v nasprotju s standardom dobrega gospodarstvenika, vključno s sanacijo epoksi tal. V konkretnem primeru ni prišlo do nobenega naključnega uničenja uničenja oziroma poškodovanja stvari, saj je vso škodo na poslovnem prostoru krivdno povzročila tožena stranka. Stališče sodišča o naključnem uničenju in poškodovanju stvari, je tudi brez vsakršne dejanske in dokazne podlage, v celoti nerazumljivo, saj nobena stranka ni niti zatrjevala, da bi prišlo do naključnega uničenja oziroma poškodovanja poslovnih prostorov.

23.Očita tudi kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je prvostopno sodišče samo ugotovilo, da je po 11. členu najemne pogodbe z dne 26.5.2016 obveznost tožene stranke, da po prenehanju najemnega razmerja prepleska tla celotnega poslovnega prostora z epoksi premazom, kar tožena stranka nesporno ni storila (15. in 17. točka obrazložitve) in je nasprotujoča ter nerazumna nadaljnja obrazložitev, da tožena stranka te svoje obveznosti ni dolžna izpolniti.

24.Očita tudi zmotno uporabo 30. člena ZPSPP, saj sestava v tem členu določenega zapisnika ne more imeti za posledico, da tožena stranka ne bi bila dolžna povrniti škode, ki jo je povzročila in izpolniti pogodbenih zavez o vrnitvi prostorov v prejšnjem stanju ter izvesti sanacijo epoksi tal, kar bi pomenilo prekomeren poseg v pravice tožeče stranke.

25.Sodišče se ne opredeli do vprašanja, kdo je predlagal in pripravljal najemno pogodbo z dne 26.5.2016 in sodba v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka, drugega odstavka 339. člena ZPP). Tožena stranka je sama pripravila navedeno najemno pogodbo, zato je treba pogodbena določila razlagati v korist druge stranke (83. člen OZ).

26.Sodišče je zmotno ugotovilo, da se je dne 1.8.2018 izvedla primopredaja, ki se je tožeča stranka ni udeležila in je nanjo prišla nevarnost naključnega uničenja, posledično je zmotno zaključilo, da tožeča stranka ni upravičena do izgube na dohodku (31. točka obrazložitve).

27.Očita tudi zmotno in nerazumljivo dokazno oceno, da so bili dokazi tožeče stranke v prilogi A37, A111 in A125 pridobljeni zgolj za namene tega sodnega postopka, saj so stranke za svoje trditve dolžne predlagati in prilagati dokaze. Lahko se predložijo tudi pisne izjave prič v skladu z 236. a členom ZPP (A125 in A37). Glede verodostojnosti priloženih dokazov (A111), bi se sodišče lahko prepričalo, če ne bi arbitrarno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče A. A. Prav tako se ne opredeli do relevantnega dokaznega predloga v prilogi A126 - izjave agencije K. d.o.o., ki izkazuje prizadevanje tožeče stranke za pridobitev novega najemnika, s čimer je storilo kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, oziroma kršitev načela kontradiktornosti.

28.Uveljavlja tudi kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče navaja v 33. točki obrazložitve, da bi tožena stranka lahko ključe in daljince izročila tožeči stranki priporočeno po pošti ali s pologom pri sodišču, kar ni storila, nato pa v nasprotju s tem zaključi, da so ključi in daljinci še vedno v posesti tožene stranke, vendar ne po njeni krivdi, oziroma slednja za to ni odgovorna (33. in 34. točka obrazložitve). Sodišče je nepravilno odločilo tudi o stroških, saj je tožeča stranka uspela z zahtevkom za vrnitev ključev in daljincev in bi ji moralo vsaj v tem delu povrniti stroške.

29.Uveljavlja tudi relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ker je sodišče prve stopnje napravilo netočen prepis zvočnega posnetka, ker ugovoru zoper prepis zvočnega posnetka ni v celoti ugodilo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Prepis je spremenilo v škodo tožeče stranke mimo zatrjevanj ter dopolnjevalo svoj prejšnji prepis z lastnimi novimi dopolnitvami in popravki, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izdane sodbe. Navaja, da bi vsebino prepisa sodišče moralo popraviti kot izhaja iz ugovora zoper zvočni prepis , ker tega ni storilo, mu očita kršitev.

30.Tožena stranka je v pravočasnem odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navedla, da se ne bo opredelila do vseh pritožbenih navedb, zgolj izpostavlja, da so dokazi priloženi k pritožbi novote, ki jih sodišče ne more upoštevati. Da navedbe glede nevročenih prilog niso vplivale na potek postopka, saj jih je tožeča stranka pridobila pred glavno obravnavo. Zaslišanje zakonitih zastopnikov je pomožno dokazno sredstvo, ki se izvede, če odločitve ni moč sprejeti na podlagi ostalih dokazov. Praviloma se izvaja na koncu postopka. Glede zaslišanja priče A. A., ni jasno kaj drugega kot izhaja iz izjave, bi priča lahko izpovedala. Glede zaslišanja B. B., gre za pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje, ki je del trditvene podlage stranke in ni nujno, da se zaslišanje izvede. Vodenje sodnice je bilo striktno profesionalno in ni jasno kaj tožeča stranka razume pod povzdigovanjem glasu. Glede sodelovanja pooblaščenca in sodnice v stečajnih postopkih so navedbe deplasirane, sodelovanje je profesionalno. Ravno tako ni mogoče razbrati iz pritožbenih navedb glede poznavanja priče zakaj tožeča stranka ne bi bila deležna poštenega sojenja.

31.Glede fotografij 31.7., 1.8. in 2.8. 2018, se je odpovedni rok iztekel dne 8.5.2019 in je tožena stranka imela pravico imeti prostor v posesti (faza pospravljanja poslovnih prostorov). Primopredajo poslovnih prostorov, kjer bi se sporazumno ugotovilo kaj, če sploh mora tožena stranka postoriti ob izpraznitvi, se tožeča stranka ni udeležila in je stanje prostorov tožena stranka dokumentirala sama. Prostor je bil v dobrem stanju. Če je bil 2021 v slabšem stanju, tožena stranka ne odgovarja. Zapisnik z dne 1.8.2019 ni izmišljen in fiktiven, saj je sodišče v dveh postopki zaslišalo priče v zvezi s tem. 6.3.2020 se je vršil sestanek namenjen mirnemu reševanju spora I Pg 458/2018, ki ni bil uspešen. Zaslišane priče niso imela interesa lagati sodišču, dogodke so opisali kot so se odvili. Zeleni viličar in druge stvari tožene stranke so bile verjetno odpeljane, saj gre za vredne stvari, ki jih tožena stranka ni pustila pri tožeči stranki. Kdaj je prenehala najemna pogodba, je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo v zadevi I Pg 458/2018 in pritožbeno ponavljanje trditev iz tega spora, za odločitev v konkretnem primeru ni relevantno. Posnetek, ki ga je pritožnica vložila v spis je listina z zaupnimi podatki tožene stranke, ki jo je pridobil pritožnik nezakonito in se ne more upoštevati pri odločanju.

32.Pritožba je utemeljena.

33.Predmet pritožbenega preizkusa je prva in tretja točka izreka prvostopne sodbe (350/I ZPP). Druga točka izreka je pravnomočna. Pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo povzemalo vseh ugotovitev prvostopnega sodišča, ker so razvidne iz prvostopne sodbe.

34.Prvostopno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo materialne škode in izgubljenega dobička v višini 319.390,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.7.2021 dalje, ker je ugotovilo, da se tožeča stranka ni udeležila primopredaje in sestave zapisnika o ugotovitvi stanja poslovnih prostorov dne 1.8.2018, zaradi česar ne more od tožene stranke uveljavljati škode, ki jo vtožuje v tem postopku. Za pritožbo ni sporno, da je sklenjena najemna pogodba med pravdnima strankama prenehala 9.5.2019.

35.Pritožba utemeljeno opozarja na nepravilno uporabo materialnega prava v zvezi z sodelovanjem tožeče stranke pri primopredaji oziroma ugotavljanju stanja poslovnih prostorov ob primopredaji v zapisniku z dne 1.8.2018. Prvostopno sodišče je tožeči stranki, ker se ni udeležila primopredaje, za katero slednja sicer zatrjuje, da je sploh ni bilo (in da je zapisnik o ugotovitvi stanja ob primopredaji z dne 1.8.2018 fiktiven), odvzelo pravico od tožene stranke zahtevati povrnitev škode³, čeprav se je tožena stranka pogodbeno zavezala sanirati po prenehanju najemnega razmerja vse krivdno povzročene poškodbe v poslovnem prostoru in prepleskati tla z epoksi premazom (6. in 11. člen najemne pogodbe⁴ z dne 26.5.2016), pa tega nesporno ni storila. S tem je zmotno uporabilo materialno pravo (300., 301. člen OZ in 30. člen ZPSPP) in prekomerno poseglo v pravice tožeče stranke.

36.Kot pravilno opozarja pritožba nesodelovanje tožeče stranke pri primopredaji oziroma pri sestavi zapisnika z dne 1.8.2018 o ugotovitvi stanja poslovnih prostorov ob primopredaji (30. člen ZPSPP),⁵,⁶ nikakor ne more imeti za posledico, da tožena stranka ne bi bila dolžna povrniti škode, ki jo je krivdno povzročila v poslovnih prostorih in izvesti sanacije epoksi tal, kot se je pogodbeno zavezala. Za izvršitev tovrstnih obveznosti tožene stranke nobena dodatna sodelovalna dolžnost tožeče stranke ni bila potrebna, saj je tožena stranka ves čas, tudi po prenehanju najemnega razmerja s ključi poslovnih prostorov razpolagala,⁷ svoje pogodbene obveznosti se je nedvomno zavedala in bi obveznost lahko izvršila, pa je ni. Prav tako nobene zamude tožeče stranke ni bilo, saj je najemno razmerje prenehalo 9.5.2019 in so obveznosti tožene stranke (iz 6. in 11. člena najemne pogodbe) zapadle šele po prenehanju pogodbenega razmerja.

37.Pravno zmotno je tudi stališče prvostopnega sodišča o naključnem uničenju in poškodovanju stvari (301. člen OZ), saj je tožeča stranka ves čas zatrjevala in dokazovala, da je vse poškodbe v poslovnem prostoru povzročila tožena stranka s tem, ko poslovnega prostora ni uporabljala s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Stališče prvostopnega sodišča je povsem brez trditvene in dokazne podlage, saj nobena od pravdnih strank v postopku ni zatrjevala kakršnegakoli naključnega uničenja in poškodovanja poslovnih prostorov. Z odločanjem izven trditvene in dokazne podlage, je prvostopno sodišče storilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka (7. in 212. člena ZPP), ki je nedvomno vplivala na pravilnost in zakonitost izdane sodbe.

38.Enaka kršitev se je prvostopnemu sodišču pripetila tudi v delu, ko je sodbo oprlo na izpovedbo priče G. G. glede komunikacije o nedelovanju vrat, kar je prav tako izven trditvene podlage, vplivalo pa je na pravilnost in zakonitost izdane odločbe, saj poškodbe v poslovnih prostorih niso bile odpravljene. Ravno tako je prvostopno sodišče brez dokaznega predloga pravdnih strank vpogledalo v spis I Pg 458/2018 v zvezi z dejstvi, kot jih je navedlo pod točko 20 obrazložitve⁸, brez dokaznega predloga pravdnih strank, kar je prav tako vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, saj bi sicer na podlagi predloženih dokazov tožeče stranke moralo šteti, da so zatrjevane poškodbe obstajale in jih je povzročila tožena stranka, kot izpostavlja pritožnica.

39.Zmotni so tudi materialnopravni zaključki prvostopnega sodišče o souporabi oziroma soposesti poslovnih prostorov (v 23. in 24. točki obrazložitve). Določba prvega člena najemne pogodbe z dne 26.5.2016 namreč določa, da je tožena stranka sama uporabljala oziroma imela v najemu poslovne prostore tožeče stranke, na kar pritožba prav tako utemeljeno opozarja.

40.Prvostopno sodišče je s tem, ko po eni strani samo ugotavlja, da je po 11. členu najemne pogodbe z dne 26.5.2016 obveznost tožene stranke, da po prenehanju najemnega razmerja prepleska tla celotnega poslovnega prostora z epoksi premazom, kar tožena stranka nesporno ni storila (15. in 17. točka obrazložitve), nato pa v nadaljnji obrazložitvi navede, da tožena stranka te svoje obveznosti ni dolžna izpolniti, storilo kršitev 14. točke drugega dostavka 339. člena ZPP, saj razlogi v sodbi glede tega niso jasni, skladni in razumljivi, temveč si nasprotujejo in jih ni mogoče preizkusiti.

41.Utemeljeni so tudi pritožbeni očitki prvostopnemu sodišču glede kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo je sodišče storilo s tem, ko je zaradi napačne uporabe materialnega prava zavrnilo izvedbo dokaznih predlogov tožeče stranke za zaslišanje priče A. A., B. B. in angažiranje izvedenca gradbene ter finančne stroke, čeprav je tožeča stranka s predlaganimi dokazi dokazovala pravno odločilna dejstva, o katerih prvostopno sodišče sploh še ni odločalo zaradi napačne uporabe materialnega prava. S tem je kršilo pravico tožeče stranke do izjave. Zavrnitve dokaznih predlogov tudi sicer ni ustrezno obrazložilo niti na naroku, niti v izpodbijani sodbi, saj je v točkah 11., 30. in 31. obrazložitve zgolj pavšalno navedlo, da je dokaze zavrnilo kot nepotrebne, ker ne bi v ničemer pripomogli k razsoji predmetne zadeve, kar pa ne zadošča (odločba US Up 2019/15-18 z dne 19.5.2016). Povsem neobrazložena je ostala zavrnitev dokaznega predloga za angažiranje izvedenca finančne stroke. Prvostopno sodišče tudi ni enako obravnavalo in dokazno ocenjevalo dokazov pravdnih strank, zlasti fotografij (na katerih niso vidni datumi, kdaj so bile narejene), ki jih je v spis predložila tudi tožena stranka (B19 -B28), pa jih sodišče ni štelo za neverodostojne, kot je to naredilo pri dokazni oceni fotografij tožeče stranke, ko jih je štelo za neverodostojne, ker niso izkazovale datuma, kar kaže na neenako obravnavanje dokazov pravdnih strank.

42.Pritožnica utemeljeno opozarja tudi na nerazumno obrazložitev sodbe, saj niso upoštevani dokazi tožeče stranke, kaže pa se tudi pomanjkanje skrbne in vestne dokazne ocene izvedenih dokazov, ki ni v skladu z 8. členom ZPP.

43.Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera, ne more samo odpraviti vseh ugotovljenih nepravilnosti, ko je prvostopno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava (pojasnjeno v točkah 35., 36. 37. in 39. obrazložitve), napačno ugotovilo dejansko stanje in zavrnilo dokazne predloge tožeče stranke, čeprav je slednja z njimi dokazovala pravno odločilna dejstva, o katerih prvostopno sodišče v postopku na prvi stopnji sploh še ni odločalo. Niti same zavrnitve dokaznih predlogov ni ustrezno obrazložilo in tudi ni enako obravnavalo in dokazno ocenjevalo dokazov pravdnih strank, s čimer je storilo več absolutno bistvenih kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (točka 41. obrazložitve), za katere se domneva vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Storilo je tudi absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člen ZPP (pojasnjeno v 40. točki obrazložitve) in več bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki so vplivale na zakonitost in pravilnost izdane sodne odločbe (pojasnjeno v 37. in 38. točki obrazložitve).

44.Glede na navedeno pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti vseh očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka s tem, da bi samo izvedlo celoten obsežni dokazni postopek, saj prvostopno sodišče sploh še ni presodilo celotnega sklopa navedb tožeče stranke glede zatrjevane materialne škode (v smislu poškodb na poslovnih prostorih, epoksi premaza, višine) in izgubljenega dobička, niti ni izvedlo vseh relevantnih dokazov, ki jih stranki (zlasti tožeča stranka) v zvezi s tem predlagata, zaradi napačne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče tako ne more samo izvesti celotnega obsežnega dokaznega postopka, vseh (do sedaj) še neizvedenih dokazov in nato še samo odločiti v zadevi, saj bi bilo s tem tudi prekomerno poseženo v pravico strank do pritožbe oziroma do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije). Zato je na podlagi 355. in 354. člena ZPP sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker se po tožbi z dne 27.7.2021 zadeva razveljavlja prvič, takšna odločitev ne pomeni pretiranega posega v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

45.Prvostopno sodišče bo moralo v novem sojenju upoštevati že dana pojasnila glede pravilne uporabe materialnega prava (v točkah 35., 36., 37. in 39. obrazložitve) in odpraviti vse očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka (točke od 37. do 44. obrazložitve). Nato pa ponovno presoditi vse navedbe pravdnih strank (še zlasti trditve tožeče stranke glede zatrjevane materialne škode v smislu poškodb na poslovnih prostorih, epoksi premaza in izgubljenega dobička), izvesti vse relevantne dokaze, s katerimi pravdne stranke dokazujejo pravno odločilna dejstva in ponovno odločiti v zadevi. Po celovito izvedenem dokaznem postopku bo moralo prvostopno sodišče izdelati skrbno, vestno, celovito (analitično sintetično) in vsebinsko prepričljivo dokazno oceno (v skladu z 8. členom ZPP), (42. točka obrazložitve). Na podlagi tako celovito ugotovljenega dejanskega stanja, bo prvostopno sodišče moralo pravilno uporabiti tudi materialno pravo.

46.Predlog za dodelitev zadeve drugemu sodniku zaradi vnaprejšnje opredeljenosti sodnice oziroma njene vnaprejšnje dokazne ocene, ni utemeljen. Izpostavljene okoliščine v drugi točki pritožbe ne izkazujejo nobene vnaprejšnje opredeljenosti sodnice, niti njene vnaprejšnje dokazne ocene. Pritožnica večinoma izpostavlja kršitev določb pravdnega postopka, ki pa niso razlog za predodelitev zadeve drugemu sodniku. Večine očitanih kršitev pritožnica ni pravočasno uveljavljala pred sodiščem prve stopnje, niti ni navedla razlogov zakaj tega brez svoje krivde ni mogla storiti (286. b člen ZPP). Neutemeljene so navedbe glede izgube dokaza in da je sodišče sodbo izdalo preden je odločilo o ugovoru zoper zvočni prepis. Prvostopno sodišče je pisni odpravek sodbe izdalo 29.3.2024, po tem, ko je imelo v spisu vse dokaze in je odločilo o ugovoru zoper zvočni prepis (25.3.2024). Znanstvo sodnice s pričo in običajni kolegialni odnosi med sodniki in odvetniki ne kažejo na vnaprejšnjo opredeljenost oziroma vnaprejšnjo dokazno oceno sodnice. Iz spisa ni razvidno, da bi tožeča stranka podala predlog za izločitev sodnice, kar bi lahko glede na določbo 72. člena ZPP, če ne bi bila deležna poštenega sojenja, pa tega ni storila. Zavzeto stališče sodnika v odločitvi samo zase ne utemelji upravičenega dvoma v sodnikovo nepristranskost.

47.Pritožnica konkretno ne pojasni, v katerem delu je prvostopno sodišče pri odločanju o ugovoru zoper prepis zvočnega posnetka, odločalo mimo ugovornih navedb. Gre za pavšalen očitek. Prav tako ne pojasni na kakšen način bi očitana kršitev vpliva na pravilnost in zakonitost izdane sodne odločbe, saj imajo stranke same (oz. pooblaščenci) neposreden dostop do posnetka. S ponavljanjem celotnih ugovornih navedb v pritožbi ne more uspeti, saj je o njih že bilo odločeno.

48.Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožeče stranke in odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa. Do preostalih pritožbenih navedb, se glede na navedeno, ni opredeljevalo.

49.Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------

Ponovi vse navedbe iz ugovora, ki jih pritožbeno sodišče na tem mestu ne povzema v celoti (glej l. št. 255-265 pritožbe)

3

22.točka obrazložitve prvostopne sodbe I Pg 306/2021 z dne 12.3.2024

4

6. člen Najemne pogodbe z dne 26.5.2016 določa obveznost najemnika, v kolikor povzroči po svoji krivdi kakršnekoli poškodbe oziroma okvare na predmetu najema, mora v najkrajšem možnem času poskrbeti, da pooblaščena oziroma za to usposobljena oseba te okvare oziroma poškodbe odpravi. Po 11. členu navedene pogodbe, pa ima najemnik obveznost, da po prenehanju veljavnosti najemne pogodbe tla celotnega poslovnega prostora (predmet najema) prepleska z epoksi premazom.

5

V kolikor je zapisnik z dne 1.8.2018 sploh verodostojen, saj tožeča stranka vztrajno zatrjuje in dokazuje, da gre za fiktivni zapisnik sestavljen za potrebe pravde I pg 458/2018

6

30. člen ZPSPP: Ob izročitvi izpraznjenih poslovnih stavb oziroma poslovnih prostorov in naprav najemodajalcu se sestavi poseben zapisnik o njihovem stanju.

7

Glej II. točko prvostopne sodbe I Pg 306/2021

8

Prvostopno sodišče je v 20. točki obrazložitve oprlo odločitev na dokaze v postopku I Pg 458/2018 - priloga A11 in najemne pogodbe, čeprav tega dokaznega predloga ni podala nobena od pravdnih strank in kljub temu, da je na naroku 6.12.2023, samo predočalo pravdnim strankam, da naj konkretizirajo v zvezi s čim zahtevajo vpogled v spis I Pg 458/2018, ker sodišče samo ne bo iskalo po spisu.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131, 168, 300, 301

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.