Nadaljnje razkrivanje osebnih podatkov iz sodbe pravdnega sodišča

Datum

27.07.2023

Številka

07121-1/2023/993

Kategorije

Sodni postopki, Pravne podlage

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 17. 7. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede obsega razkrivanja osebnih podatkov, ki izhajajo iz zasebnega sodnega spora (civilna pravda). Navajate, da ste v pravdnem postopku uveljavljali stvarno napako na nepremičnini, ki je bila s sodbo sodišča tudi ugotovljena. Anonimizirana sodba je objavljena na spletu, posredovana pa bo tudi upravniku z namenom zagotovitve pravilnega obratovanja objekta. Zanima vas, ali lahko omejite nadaljnje razkrivanje osebnih podatkov iz sodbe ter ali etažni lastniki lahko preko mehanizma dostopa do informacij javnega značaja zahtevajo vpogled v sodbo?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1. Upravnik, ki mu je bila posredovana sodba z vašimi osebnimi podatki z namenom, da zagotovi pravilno delovanje objekta v skladu z ugotovitvami sodišča, lahko ostalim etažnim lastnikom sodbo posreduje le v primeru, če za to obstaja zakonita pravna podlaga, na primer če bi v posredovanje podatkov privolili.

2. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v dveh primerih: (1) če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca; (2) če je za razkritje podatkov podan javni interes.

3. Z javnim objavljanjem sodnih odločb, javnostjo sodnih obravnav in javno razglasitvijo sodb se zagotavlja ustavno varovana pravica do javnosti sojenja iz 24. člena Ustave, ki se razteza tudi na pravdne postopke in se lahko omeji le z zakonom.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim dopisom.

Ad. 1. Glede nadaljnjega razkrivanja osebnih podatkov, ki jih vsebuje sodba pravdnega sodišča

Posredovanje ali nadaljnje razkrivanje je ena izmed oblik obdelave osebnih podatkov, ki je dopustna samo v primeru, da zanjo obstaja zakonita pravna podlaga. V skladu s členom 6(1) Splošne uredbe je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Upravnik, ki mu je bila posredovana sodba z vašimi osebnimi podatki z namenom, da zagotovi pravilno delovanje objekta v skladu z ugotovitvami sodišča, lahko ostalim etažnim lastnikom sodbo posreduje le v primeru, če za to obstaja zakonita pravna podlaga, na primer če bi v posredovanje podatkov privolili.

Ad. 2. Glede dostopa do sodbe na podlagi dostopa do informacij javnega značaja

V skladu s 4. členom Zakona o informacijah javnega značaja (ZDIJZ) je informacija javnega značaja vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, ne glede na obliko, v kateri se informacija nahaja (dokument, zadeva, dosje, register, evidenca ali drugo dokumentarno gradivo) in ne glede na njen nastanek (ni pomembno, ali jo je ustvaril organ ali pa zgolj pridobil od koga drugega). Zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, torej tako izvršilna in zakonodajna, kot tudi sodna veja oblasti.

Tudi na področju dostopa do informacij javnega značaja veljajo določene omejitve in izjeme glede posredovanja informacij, ki jih urejata 5.a in 6. člen ZDIJZ. Med drugim organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na osebne podatke, razkritje katerih bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (3. točka prvega ostavka 6. člena ZDIJZ).

Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je vseeno dopustno v dveh primerih: (1) če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); (2) če je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

Iz sodbe Vrhovnega sodišča X lps 4 /2020 z dne 27. 5. 2020 izhaja, da so »za transparentnost delovanja sodišč in drugih državnih organov, […], z zakoni vzpostavljena tudi temeljna pravila o tem, da so javne tako sodne obravnave kot tudi razglasitve sodb, na podlagi česar je javnost vselej lahko seznanjena z vsebino odločitev sodišč. Prav tako pa so sodne odločbe tudi sicer javno objavljene na spletnih straneh sodišč.«

Na ta način se zagotavlja ustavno varovana pravica do javnosti sojenja iz 24. člena Ustave[1], ki se razteza tudi na pravdne postopke in se lahko omeji le z zakonom. Javnost sodnih obravnav v pravdnih postopkih nadalje ureja Zakon o pravdnem postopku[2], ki določa, da je glavna obravnava javna, izrek sodbe (vključno z višino priznanega denarnega zahtevka) pa je javen tudi v primerih, ko je bila sicer javnost glavne obravnave izključena. Zagotavljanje javnosti dela sodišč nadalje ureja Zakon o sodiščih[3] v 17.a členu, ki določa obseg informacij, ki se objavijo na oglasni deski in spletnih straneh sodišča, in Sodni red[4], ki v 6. členu določa, da Vrhovno sodišče objavlja obdelano sodno prakso sodišč na spletnih straneh sodstva, organizacijo, način in obliko objave pa določi predsednik vrhovnega sodišča.

V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Pripravila

dr. Pika Šarf, Svetovalka IP za mednarodne odnose

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

---

[1]Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a.

[2]Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US, 10/17, 16/19 – ZNP-1, 70/19 – odl. US, 1/22 – odl. US in 3/22 – ZDeb.

[3]Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1, 104/20, 203/20 – ZIUPOPDVE in 18/23 – ZDU-1O.

[4]Uradni list RS, št. 87/16 in 127/21.